Debata strokovnjakov: Je religija dobra ali slaba za družbo?

Uredništvo

14. 2. 2016 ob 17:32
0 komentarjev

Družba

POSLUŠAJ ČLANEK

Je religija dobra ali slaba za družbo? O tem večnem vprašanju sta se na Univerzi v Koloradu, ZDA, po poročanju Catholics News Agency soočila dva profesorja: James Gaston, profesor zgodovine in humanistike ter Michael Huemer, profesor filozofije. Poglejmo, kako se je razvila njuna debata.

James Gaston je zatrdil, da religija ni samo dobra, temveč je tudi nujna za družbo. Vsakdo mora iskati resnico, Boga, pri tem pa religija prispeva k temu iskanju.

"Religija se nagiba k povzročanju ali zaostrovanju človeških konfliktov," pa je Gastonovo pozitivno tezo zavrnil Michael Huemer ter spomnil na ozadje križarskih vojn ter vzpon islamske države. Religija po njegovih trditvah tudi zaustavlja intelektualni razvoj, sprejema možnost neverjetnega in ustvari napačna splošna pojmovanja o resničnosti. Vse skupaj seveda škoduje razvoju družbe. "Nekateri ljudje zapravljajo čas v ukvarjanju z religijo, ko bi ga lahko porabili za kaj koristnejšega," je tudi dodal in spomnil na Isaaca Newtona.

Gaston mu je oporekal z argumentom, da religija omogoči pot k človekovemu iskanju sreče, k čemur v družbi vsi stremijo. "V krščanski družbi je ideja o sreči skupna vsem. Toda način, kako priti do sreče, pa je prepuščeno vsakemu posebej."

Huemer je na to odvrnil, da se ideja o sreči lahko najde tudi v materialnem, t. j. znanstvenem razvoju. Ravno znanstveni razvoj je pripomogel k temu, da ljudje živimo veliko bolje in dlje kot tisoč let nazaj, je dodal.

Gaston je nato zavrnil Huemerjevo idejo o napredku kot o najboljšem dobrem. Izpostavil je religijo, še posebej katoliško Cerkev, ki je po njegovem mnenju še posebno koristna za družbo, saj človeštvu nudi skupen cilj v sreči, a istočasno spoštuje družbeno raznolikost.

"Veliko je še stvari preko materialnega," je debato zaključil Gaston.

Svoboda vere je tudi ena izmed človekovic pravic. V Evropski konvenciji konvenciji je zastopana v 9. členu.

"Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje v bogoslužju, pouku, praksi ali verskih obredih."

"Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi."

Religija v EU

Največja religija v Evropski uniji je krščanstvo z 72 % deklariranim deležem prebivalstva. Od tega je velika večina katoličanov, sledijo protestanti in pravoslavci, nekaj odstotkov pa je drugih krščanskih ločin.

V zadnjih desetletjih je zaradi sekularizacije aktivnih vernikov vse manj. Po rezultatih Evrobarometra iz leta 2010 tako v Boga veruje zgolj še 49 % prebivalcev Evropske unije.

Najmanj ljudi v Boga veruje v Češki (16 %), Estoniji (18 %) in na Švedskem (18 %), največ pa na Malti (94 % - katolištvo), Cipru (90 % - pravoslavno) in v Romuniji (90 % - pravoslavno).

V Sloveniji po tej raziskavi v Boga veruje 32 % ljudi. kar nas uvršča na 22. mesto med 28 članicami EU. Imamo pa enega najvišjih deležev ljudi, ki "verujejo, da obstaja neke vrste duhovna sila" - 36 %.

Slovenska zakonodaja Cerkve in druge verske organizacije opredeljuje kot splošno koristne organizacije:

5. člen Zakona o verski svobodi):

Cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in imajo hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo, so splošno koristne organizacije.

Država spoštuje identiteto cerkva in drugih verskih skupnosti in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter razvija oblike trajnega sodelovanja.