Je »prisilno cepljenje« etično vzdržen ukrep pri premagovanju epidemije covid-19?

Vir foto: pixabay
Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

 Zakaj bi cepljenje moralo biti obvezno?


Da se izognemo nadaljnjim karantenam in polnim bolnišnicam. Pred nekaj meseci, ko se je začela debata o etičnosti cepiv proti covidu-19, sem bil kar nekajkrat »povabljen«, da naredim reklamo za cepljenje. »Da se ta zoprnija s korono že enkrat zaključi. Ljudje naj se cepijo, da bo mir«, tako mi je bilo razloženo. Čredno imunost se doseže skozi kombinacijo cepljenja in prebolelosti, ta pa bi omogočila sprostitev dušečih ukrepov in razbremenila preobremenjeni (in zato tudi drag) zdravstveni sistem.

Da zaščitimo najbolj ranljive. Na primer, pred dnevi se je v ZDA že pojavilo mnenje, da bi morala Cerkev biti ena prvih, ki bi uvedla obvezno cepljenje za tiste, ki želijo v cerkve. Neodgovorno je, da se ljudi vabi k občestvenemu obhajanju vere, ne da bi sprejeli vse učinkovite ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe. Obvezno cepljenje torej – najprej za starejše in ranljive, potem za vse, ki z njimi delajo, potem pa za vse ostale.


Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.




Da »uzakonimo« skupno dobro. Necepljeni ljudje lahko predstavljajo tveganje za druge in za javno zdravje, ker lahko virus prenesejo na koga, ki iz zdravstvenih razlogov ni bil cepljen; pa tudi omogočajo razvoj novih sevov, proti katerim bi se bilo potem zopet treba boriti. Kot je ta argument povzel papež Frančišek, gre pri odločitvi za cepljenje za etično izbiro, ker ne gre le za lastno zdravje in lastno življenje, ampak tudi za življenja drugih.

 Pogoji za obvezno cepljenje


Vse to seveda pod nekaterimi pogoji, ki veljajo v etiki, ko gre za tako ali drugačno uvajanje obveznega cepljenja: obstajati mora resna grožnja javnemu zdravju; cepivo mora biti preizkušeno, varno in učinkovito; razmerje stroški/korist je bistveno boljše glede na alternativne rešitve; stopnja prisile mora biti »sorazmerna«, kar je seveda stvar debate. Zdaj pa druga stran istega kovanca:
Obstajajo pa blažje oblike prisile, in to so ravno tiste, ko se bi s cepljenjem začelo pogojevati določene storitve, službe ali delovna mesta.

Zakaj ni dobro kogarkoli in kakorkoli siliti v cepljenje


Če se premalo ljudi prostovoljno pusti cepiti, bi bilo upravičeno siljenje v cepljenje v imenu bodoče čredne imunosti?

Telesna integriteta. Je ena od osnov naše družbe, je pa tudi dvorezen meč. Je na primer branik spolne nedotakljivosti, a hkrati priročen argument, ko gre za pravico do splava. V primeru cepiv to sicer ni tipičen primer, ker delodajalec ne bo poslal nad zaposlenega policije, ki bi osebo na silo cepila. Obstajajo pa tudi blažje oblike prisile, in to so ravno tiste, ko se bi s cepljenjem začelo pogojevati določene storitve, službe ali delovna mesta. Čeprav ljudje teoretično seveda lahko zamenjamo službo, pa je pri tem vseeno treba biti skrajno previden: gre za poseg v avtonomijo osebe, prisilo in prestop meje osebne integritete pa ljudje tudi zelo različno doživljamo.

Težava med pandemijo pa je seveda ta, da se osebna avtonomija in skupno dobro začneta prepletati še bolj kot sicer. Osebna avtonomija namreč človeku omogoči, da zavrne cepljenje, a hkrati to lahko pomeni, da bo ta ista avtonomija, če bo postala prenašalka bolezni, lahko odvzela avtonomijo nekomu tretjemu. In ko gre za dve osebni avtonomiji, smo že pri skupnem dobrem.

Potencialna diskriminacija. Obveznost cepljenja se veliko omenja v zvezi z nekakšnimi »cepilnimi potnimi listi«. Ta ideja ima seveda precej težav, med drugim gre za diskriminacijo (ker cepiva ni dovolj za vse naenkrat), pa tudi nevarnost lažnih zagotovil, ker se zaradi novosti cepiv še ne ve, koliko časa dejansko traja zaščita.

Slab in kratkoviden pedagoški pristop. Če si družba privošči splošno siljenje v cepljenje ali pa podpira, da to delajo delodajalci, imamo opravka s slabo formacijo skupne družbene zavesti. Transparentnost glede vsebine cepiva, vztrajne razlage njegovega delovanja, preprosta javna dostopnost (s tem se EU lahko pohvali) in zgled strokovnjakov imajo na dolgi rok verjetno boljše posledice tako za konkretno cepivo kot za samo idejo cepljenja. Skratka, ne pomaga, da človeku daš ribo, raje ga nauči ribe loviti. Če pa ga boš v ribolov silil, ga bo na dolgi rok zasovražil.

Klobčič osebne avtonomije, telesne integritete in javnega dobrega


Ko se pogovarjamo o siljenju v cepljenje, ki so ga po svetu ljudje že kje deležni s strani delodajalcev, je torej treba vedno občutljivo slalomirati med telesno integriteto, osebno avtonomijo in javnim dobrim, ob tem pa upoštevati tudi tiste, ki se zaradi ugovora vesti, vere ali zaradi zdravstvenih razlogov ne želijo cepiti.

Obveznost cepljenja je (razen v primeru bolnic, domov za ostarele ipd.) zato po mojem na dolgi rok kontraproduktiven ukrep, čeprav vsi argumenti zanj povsem držijo. Odločitev je treba prepustiti vsakemu posamezniku, sicer tvegamo resno škodo ideji cepljenja in državne kontrole nad avtonomijo posameznika. (Skoraj) nobena država še ni določila obveznega cepljenja v primeri covid-19, in nekaj podobnega bi moralo veljati tudi za delodajalce in celotno družbo.

Primer Vatikana


Zakaj »skoraj nobena država«? Prejšnji teden je Vatikan izdal dekret, ki je določal, da so za zaposlene, ki cepljenje zavrnejo brez dokazanih zdravstvenih razlogov, predvideni različni ukrepi, vključno s prekinitvijo delovnega razmerja. Kasneje so sicer izdali pojasnilo, da ne gre za sankcije ali kazni, ampak za zaščito kolektiva. Ampak kakorkoli obračamo, smo tu kar blizu izrecnega napeljevanja na cepljenje in pogojevanja službe oziroma vsaj delovnega mesta.

Čedalje več indicev torej kaže, da se je Sveti Sedež, s Svetim Očetom vred, pri tehtanju klobčiča osebne avtonomije, telesne integritete in javnega dobrega – vsem zgoraj omenjenim pomislekom navkljub – močno nagnil na stran zadnjega dejavnika.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike