Je »prisilno cepljenje« etično vzdržen ukrep pri premagovanju epidemije covid-19?

Gabriel Kavčič
26

Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

 Zakaj bi cepljenje moralo biti obvezno?

Da se izognemo nadaljnjim karantenam in polnim bolnišnicam. Pred nekaj meseci, ko se je začela debata o etičnosti cepiv proti covidu-19, sem bil kar nekajkrat »povabljen«, da naredim reklamo za cepljenje. »Da se ta zoprnija s korono že enkrat zaključi. Ljudje naj se cepijo, da bo mir«, tako mi je bilo razloženo. Čredno imunost se doseže skozi kombinacijo cepljenja in prebolelosti, ta pa bi omogočila sprostitev dušečih ukrepov in razbremenila preobremenjeni (in zato tudi drag) zdravstveni sistem.

Da zaščitimo najbolj ranljive. Na primer, pred dnevi se je v ZDA že pojavilo mnenje, da bi morala Cerkev biti ena prvih, ki bi uvedla obvezno cepljenje za tiste, ki želijo v cerkve. Neodgovorno je, da se ljudi vabi k občestvenemu obhajanju vere, ne da bi sprejeli vse učinkovite ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe. Obvezno cepljenje torej – najprej za starejše in ranljive, potem za vse, ki z njimi delajo, potem pa za vse ostale.

Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.

Da »uzakonimo« skupno dobro. Necepljeni ljudje lahko predstavljajo tveganje za druge in za javno zdravje, ker lahko virus prenesejo na koga, ki iz zdravstvenih razlogov ni bil cepljen; pa tudi omogočajo razvoj novih sevov, proti katerim bi se bilo potem zopet treba boriti. Kot je ta argument povzel papež Frančišek, gre pri odločitvi za cepljenje za etično izbiro, ker ne gre le za lastno zdravje in lastno življenje, ampak tudi za življenja drugih.

 Pogoji za obvezno cepljenje

Vse to seveda pod nekaterimi pogoji, ki veljajo v etiki, ko gre za tako ali drugačno uvajanje obveznega cepljenja: obstajati mora resna grožnja javnemu zdravju; cepivo mora biti preizkušeno, varno in učinkovito; razmerje stroški/korist je bistveno boljše glede na alternativne rešitve; stopnja prisile mora biti »sorazmerna«, kar je seveda stvar debate. Zdaj pa druga stran istega kovanca:

Obstajajo pa blažje oblike prisile, in to so ravno tiste, ko se bi s cepljenjem začelo pogojevati določene storitve, službe ali delovna mesta.

Zakaj ni dobro kogarkoli in kakorkoli siliti v cepljenje

Če se premalo ljudi prostovoljno pusti cepiti, bi bilo upravičeno siljenje v cepljenje v imenu bodoče čredne imunosti?

Telesna integriteta. Je ena od osnov naše družbe, je pa tudi dvorezen meč. Je na primer branik spolne nedotakljivosti, a hkrati priročen argument, ko gre za pravico do splava. V primeru cepiv to sicer ni tipičen primer, ker delodajalec ne bo poslal nad zaposlenega policije, ki bi osebo na silo cepila. Obstajajo pa tudi blažje oblike prisile, in to so ravno tiste, ko se bi s cepljenjem začelo pogojevati določene storitve, službe ali delovna mesta. Čeprav ljudje teoretično seveda lahko zamenjamo službo, pa je pri tem vseeno treba biti skrajno previden: gre za poseg v avtonomijo osebe, prisilo in prestop meje osebne integritete pa ljudje tudi zelo različno doživljamo.

Težava med pandemijo pa je seveda ta, da se osebna avtonomija in skupno dobro začneta prepletati še bolj kot sicer. Osebna avtonomija namreč človeku omogoči, da zavrne cepljenje, a hkrati to lahko pomeni, da bo ta ista avtonomija, če bo postala prenašalka bolezni, lahko odvzela avtonomijo nekomu tretjemu. In ko gre za dve osebni avtonomiji, smo že pri skupnem dobrem.

Potencialna diskriminacija. Obveznost cepljenja se veliko omenja v zvezi z nekakšnimi »cepilnimi potnimi listi«. Ta ideja ima seveda precej težav, med drugim gre za diskriminacijo (ker cepiva ni dovolj za vse naenkrat), pa tudi nevarnost lažnih zagotovil, ker se zaradi novosti cepiv še ne ve, koliko časa dejansko traja zaščita.

Slab in kratkoviden pedagoški pristop. Če si družba privošči splošno siljenje v cepljenje ali pa podpira, da to delajo delodajalci, imamo opravka s slabo formacijo skupne družbene zavesti. Transparentnost glede vsebine cepiva, vztrajne razlage njegovega delovanja, preprosta javna dostopnost (s tem se EU lahko pohvali) in zgled strokovnjakov imajo na dolgi rok verjetno boljše posledice tako za konkretno cepivo kot za samo idejo cepljenja. Skratka, ne pomaga, da človeku daš ribo, raje ga nauči ribe loviti. Če pa ga boš v ribolov silil, ga bo na dolgi rok zasovražil.

Klobčič osebne avtonomije, telesne integritete in javnega dobrega

Ko se pogovarjamo o siljenju v cepljenje, ki so ga po svetu ljudje že kje deležni s strani delodajalcev, je torej treba vedno občutljivo slalomirati med telesno integriteto, osebno avtonomijo in javnim dobrim, ob tem pa upoštevati tudi tiste, ki se zaradi ugovora vesti, vere ali zaradi zdravstvenih razlogov ne želijo cepiti.

Obveznost cepljenja je (razen v primeru bolnic, domov za ostarele ipd.) zato po mojem na dolgi rok kontraproduktiven ukrep, čeprav vsi argumenti zanj povsem držijo. Odločitev je treba prepustiti vsakemu posamezniku, sicer tvegamo resno škodo ideji cepljenja in državne kontrole nad avtonomijo posameznika. (Skoraj) nobena država še ni določila obveznega cepljenja v primeri covid-19, in nekaj podobnega bi moralo veljati tudi za delodajalce in celotno družbo.

Primer Vatikana

Zakaj »skoraj nobena država«? Prejšnji teden je Vatikan izdal dekret, ki je določal, da so za zaposlene, ki cepljenje zavrnejo brez dokazanih zdravstvenih razlogov, predvideni različni ukrepi, vključno s prekinitvijo delovnega razmerja. Kasneje so sicer izdali pojasnilo, da ne gre za sankcije ali kazni, ampak za zaščito kolektiva. Ampak kakorkoli obračamo, smo tu kar blizu izrecnega napeljevanja na cepljenje in pogojevanja službe oziroma vsaj delovnega mesta.

Čedalje več indicev torej kaže, da se je Sveti Sedež, s Svetim Očetom vred, pri tehtanju klobčiča osebne avtonomije, telesne integritete in javnega dobrega – vsem zgoraj omenjenim pomislekom navkljub – močno nagnil na stran zadnjega dejavnika.

26 KOMENTARJI

    • No, nekdo93, bi delodajalca kar butnil, ker zahteva od tistih, ki jih plačuje, da se cepijo. Tudi zadnji stavek pove vse, da “slovenci nismo enotni in SVE gledate in dopuščate”.
      Ta avtor je zagotovo na državnih jaslih in lahko modruje, “in dati odpoved”. Ne rabiš cepiva, če ležiš doma, denar pa priteka!

  1. Prisilno cepljenje je v vsakem slučaju ne-etično in tu ne more biti nobenih kompromisov. Tisti, ki ljudi silijo, naj se cepijo, pa se skrajno neetični, najmanj zato, ker cepivo sploh ni preizkušeno in nihče ne ve, če je sploh varno. Tudi ne t.i. stroka. Še manj pa medijski in drugi propagandisti. Veliko je informacij, da so ljudje umrli kmalu po cepljenju, nekateri pa so se po cepljenju začeli tresti in je tresavica je postala trajna. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da to ni “navadno cepivo”, temveč nekaj, česar doslej še ni bilo.

  2. Duhovnik Gabriel Kavčič: “Pred nekaj meseci, ko se je začela debata o etičnosti cepiv proti covidu-19, sem bil kar nekajkrat »povabljen«, da naredim reklamo za cepljenje”

    Francija: prof.dr. Raoult Didier: COVID-19 cepiva so nesmiselna, neučinkovita in nevarna, presežnih smrti NI
    https://beta.publishwall.si/narava.zdravi/post/577307/francija-profdr-raoult-didier-covid-19-cepiva-so-nesmiselna-neucinkovita-in-nevarna

    Le kdo ščuva laika, da gre proti strokovnjaku?

  3. Dragi dvomljivci glede cepljenja! Dr.Aleš Štrancar ni kdorkoli v našem prostoru! Preberite intervju z njim in pomirjeni boste in se boste lažje odločali. Tega izjemnega človeka osebno poznam in mu popolnoma zaupam! Ne želim pa, da bi moralo biti cepljenje obvezno! ( Tudi alkoholik mora svobodno pristopiti k zdravljenju!)

    • Cepivo ni preizkušeno in verjeti vanj je vera, ne znanost utemeljena na empirični preverbi. Verjeti nekomu zato, ker ga poznaš, je smešno. Če nekdo govori, da je cepljenje varno, je prevarant, pa naj ima še toliko titul in naj bo še tako simpatičen.

    • Helena, jaz vem, da nič ne vem. Ti pa misliš, da veš nekaj, česar ne moreš vedeti. Dejstvo je, da cepivo ni preizkušeno po standardnih postopkih, ker ni bilo časa za to. Kdor trdi, da je varno, blefira. Pri tem je prav vseeno, kakšen strokovnjak je. Poleg tega obstajajo številna poročila o ljudeh, ki so zboleli in umrli po cepljenju. Tudi pri nas. V ajdovskem domu ostarelih je po cepljenju 90 starostnikov 80 njih zbolelo za kovidom. To je poročal Reporter, potem pa je vse potihnilo. Razumi, če moreš.

  4. Samo raznašanje novega korona virusa in širjenje COVID 19 in njunih sevov je etično sprejemljivo in pa , seveda, nabijanje po ukrepih za preprečevanje širjenja bolezni.

    Nihče nič ne vpraša za mnenje tistih, ki so po hudem trpljenju morali umreti zaradi COVID19 ali katerim je bolezen pustila težke posledice za njihovo zdravje.

    Ena sama sebičnost in neodgovornost!

  5. Po zakonu o varstvu pri delu je delodajalec odgovoren, da delavci delajo v za zdravje varnem okolju. Poleg tega nosi finančne posledice (30 delovnih dni), če delavec zboli in gre na bolniško.
    Kaj je zdaj bolje: vztrajati pri svojih nestrokovnih, egoističnih necepilskih kapricah ali biti uvideven do sodelavcev in delodajalca in narediti vse, da tole epidemijo z združenimi močmi ustavimo?
    S “proticepilci” se sicer nima smisla prepirati. Gladko ignorirajo, da je prav cepljenje tisto, ki preprečuje mnoge hude bolezni, zaradi katerih so še pred 100 letih ljudje – zlasti pa otroci – množično prezgodaj umirali.

  6. Ena od možnosti je tudi ta, da Slovenija upravno središče (glavno mesto) določi v nekem drugam mestu, Ljubljano (ker je v Ljubljani največji koncentret iztirjencev) pa določi kot oazo norosti za necepljene levičarje in ostale deviante.

  7. Ali je etično ne se cepiti, se okužiti in zdravstveni blagajni (ki jo solidarnostno vplačujemo vsi) nabiti stroške našega zdravljenja in stroške zdravljenja vseh, ki jih sami okužimo ali celo pogrebne stroške. Zame je odgovor preprost.
    Vsako cepivo, ki pride na trg gre skozi sito številnih strokovnih preverjanj. Prav bi bilo, da bi tudi tisti “internet” strokovnjaki ali “strokovnjaki” svoja nasprotovanja cepljenju na isti način strokovno preverjali. Samo nekaj trditi je premalo. Samo imeti mnenje je tako, kot nič.
    pa se pojdimo spet davico, jetiko, koze itd. saj nas je tako in tako preveč. Vključno s tistimi, ki se nočejo cepiti. Tudi teh je preveč.

  8. Kdor se noče cepiti, je levičar ali deviant. Logika, da te kap. Cepivo ni preizkušeno in kdor pravi, da je varno, je prevarant, ker laže, ker govori nekaj, česar ne more vedeti. Dosedanja cepljenja kažejo, da mnogi umrejo kmalu po cepljenju ali postanejo invalidi. Kakšno cepivo je to, ki povzroča smrt in invalidnost?! Ti bodi za poskusnega zajčka in se cepi, ostali, ki nočemo biti poskusni zajčki velefarmacije, pa bomo raje še malo počakali. Če misliš, da boš zaščiten s cepivom, se cepi, tistim, ki se nočemo cepiti, pa pusti, da pač nismo zaščiteni. Kdo se bo zadnji smejal, bomo še videli.

  9. Ko berem te članek in komentarje me je kar groza časa pred nami:
    Ali je svoboda, čistost še vrednota?
    Ali še obstaja vera v Boga, naravni zakon, ali smo si posavili novega malika v obliki znanosti in njene moči, ki povsem obvladuje naša življenja?
    Ali je krščanstvo zašlo v pota slavljenja novih kultov znanosti, osebnosti, mimo izvornega krstega sporočila “živeti kot svobodni božji otroci”?
    Ali je sploh kdo prebral zgodovino cepiv, njihovih spletk in prevar, zlorabe od nerojenih do teh sirot in nemočnih, na katerih so se vršili preizkusi?
    Ali ni sprevženo, da ti, ki se imenujejo kristjane z molkom in sprenevedanjem podpirajo z umori nerojenih umazana cepiva in to vede počno že desetletja?
    Kje so bili in kaj so storili ti strokovnjaki do zdaj? Kje je deček Danijel, da se ob omrtvičenem narodu postavi za brezgrešno Suzano in zločinskim sodnikom pove kar jim gre?
    Ali ni še konec mita o vsemogočnosti znanosti, čredni imunosti in podobnem? Novi soji in drugi zapleti bodo pokazali, kot dosedaj v zgodovini, da so zadeve daleč nad človekovo močjo.
    Ali premore zahodni svet še velike može razsvetljenstava in krščanstvo in resnici zavezane služabnike? Koliko jih premoremo Slovenci?
    Žal naslov govori drugače. Če se sploh sprašujemo o tem ali je prisila sprejemljiva smo tam! In posmehovali smo se tistim, ki so napovedovali čas apokalipse.
    In glej videti je, da se čas preganjanja čarovnic po 300 letih zopet vrača. V nekoliko drugačni podobi a v istem smislu. In v imenu dobrobiti bo nastopilo preganjanje.
    Vsi ki se imate za pravičnike, kristjane, resnici in svobodi zavezane: boste žrtvam stolpili v bran, ali jih boste z občutkom lastnega prav in božjega blagoslova pomagali pribijati na križ?
    Ne bi bilo prvič v zgodovini!

  10. Helena, jaz vem, da nič ne vem. Ti pa misliš, da veš, ker nekaj verjameš, kar znanstveno-empirično ni potrjeno. Cepivo ni preizkušeno in ljudje po cepljenju umirajo. Zakaj ne ustavijo cepljenja? Z vernikom, ki verjame brez dokazov, se nima smisla dajati. Namesto o moji nespameti, razmišljaj raje o svoji.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime