Je posilstvo, ni posilstvo? Za škandal na Primorskem ni kriva zakonodaja, temveč sodniki, ki je ne razumejo

Fotografija je simbolična (vir foto: https://www.ligorilaw.com/)
POSLUŠAJ ČLANEK
Če se tudi vam zdi neverjetno, da je slovensko sodišče zatrdilo, da uporaba sile med spolnim odnosom ne ustreza definiciji posilstva in da je ta odločitev ostala nespremenjena, niste edini. Mnogi mediji enostavno močno posplošijo novice, saj se zanašajo na vsesplošno ogorčenje, ki bo preusmerilo pozornost od podrobnosti dogajanja.

Preden začnemo glasno obtoževati slovenski sodni sistem in Kazenski zakonik, naredimo kratek povzetek postopka, ki se je odvil. Težava ni v zakonu, ampak v napakah na sodišču.

Sam primer je vse prej kot pa enostaven in razplet je posledica napake sodnikov, ki so jo tudi sami priznali. Dejansko stanje primera je sledeče: žrtev ženskega spola je ob velikem zaužitju alkohola za nekaj trenutkov izgubila zavest. To njeno stanje je izkoristil obtoženec, ki jo je slekel in začel z njo spolno občevati. Med samim dogodkom pa se je žrtev zbudila in začela upirati napadalcu. Ta se je odzval z uporabo sile, mašenjem ust in pritiska ob tla, dokler ni zaključil svojega početja.

Ko pritožbena instanca naredi usodno napako


Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je obtoženec kriv kaznivega dejanja posilstva. Pritožba na Višjem sodišču se je razpletla drugače, saj so sodniki odločili, da gre zgolj za spolno zlorabo slabotne osebe. Odločitev so utemeljili s pojasnilom, da mora za kaznivo dejanje posilstva uporaba sile nastopiti pred spolnim odnosom.

To mnenje je napačno, kar je ugotovilo tudi Višje sodišče ob ponovnem sojenju, kot je možno tudi z zdravo pametjo ugotoviti ob branju Kazenskega zakonika (Posilstvo - 170. člen (1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.). Zaradi napačne uporabe procesnega prava je Vrhovno sodišče poslalo primer nazaj v ponovno sojenje.

Vendar zaradi instituta reformatio in peius, ki onemogoča, da bi po pravnomočnosti sodbe le-to spremenili v škodo obsojenemu, tako v ponovnem sojenju ni bilo mogoče obtožiti za kaznivo dejanje posilstva. Prav tako je na ponovnem sojenju sodišče ugotovilo, da ni mogoče obtožiti za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe (172. člen (1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.), kajti žrtev se je bila sredi spolnega odnosa sposobna upirati, prav tako je tudi sama trdila, da se je spolni odnos začel, ko je bila že budna.

Tako so obsodili za kaznivo dejanje prisiljenja, kar pomeni eno leto zapora – a na žalost ne bi bilo razlike tudi, če bi upoštevali odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je za posilstvo prav tako obsodilo na kazen malo več kot leto zapora (132. člen (1) Kdor koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z zaporom do enega leta.).
Definicija posilstva, kakršna stoji, bi morala zadoščati za obsodbo napadalca. To bi sodniki Višjega sodišča mogli in morali vedeti!

Se res ne da nič več narediti?


Če se še kdo sprašuje, ali je to res konec tega postopka? Ali ni mogoče narediti nič drugega? Na žalost je odgovor ne. Vrhovno sodišče lahko izda le deklaratorno sodbo, kjer pojasni, da je v tem sojenju prišlo do kršitve prava in poskrbi, da bo razlaga teh pravnih členov v prihodnosti bolj poenotena.

Odziv slovenske družbe je dvostranski: po eni strani imamo vedno več zahtev po redefiniciji kaznivega dejanja posilstva, po drugi strani pa se kopičijo skrbi glede ustreznosti preslikavanja tujih modelov posilstva v slovensko zakonodajo.

V tej imamo več različnih kaznivih dejanj, ki pokrivajo področje spolne nedotakljivosti. Kritike, da nimamo jasne definicije posilstva, oziroma, da bi to morali prirediti, v tem primeru niso smiselne. Definicija posilstva, kakršna stoji, bi morala zadoščati za obsodbo napadalca. To bi sodniki Višjega sodišča mogli in morali vedeti!

Vsakdanje dojemanje posilstva vedno bolj teži k ideji, da »ne pomeni ne«. V primeru, da oseba v spolnem odnosu tega odgovora ne upošteva in vztraja pri začetku ali nadaljevanju spolnega odnosa, je to posilstvo ali pa spolna zloraba (pri slednji napadalec ne uporabi sile, ampak zgolj izkoristi šibkost žrtve) tudi v trenutnem Kazenskem zakoniku.

Problem se nahaja bolj v neizobraženosti sodnikov, ki o takih primerih odločajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike