Je posilstvo, ni posilstvo? Za škandal na Primorskem ni kriva zakonodaja, temveč sodniki, ki je ne razumejo

Elizabeta Korenčan
21

    Če se tudi vam zdi neverjetno, da je slovensko sodišče zatrdilo, da uporaba sile med spolnim odnosom ne ustreza definiciji posilstva in da je ta odločitev ostala nespremenjena, niste edini. Mnogi mediji enostavno močno posplošijo novice, saj se zanašajo na vsesplošno ogorčenje, ki bo preusmerilo pozornost od podrobnosti dogajanja.

    Preden začnemo glasno obtoževati slovenski sodni sistem in Kazenski zakonik, naredimo kratek povzetek postopka, ki se je odvil. Težava ni v zakonu, ampak v napakah na sodišču.

    Sam primer je vse prej kot pa enostaven in razplet je posledica napake sodnikov, ki so jo tudi sami priznali. Dejansko stanje primera je sledeče: žrtev ženskega spola je ob velikem zaužitju alkohola za nekaj trenutkov izgubila zavest. To njeno stanje je izkoristil obtoženec, ki jo je slekel in začel z njo spolno občevati. Med samim dogodkom pa se je žrtev zbudila in začela upirati napadalcu. Ta se je odzval z uporabo sile, mašenjem ust in pritiska ob tla, dokler ni zaključil svojega početja.

    Ko pritožbena instanca naredi usodno napako

    Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je obtoženec kriv kaznivega dejanja posilstva. Pritožba na Višjem sodišču se je razpletla drugače, saj so sodniki odločili, da gre zgolj za spolno zlorabo slabotne osebe. Odločitev so utemeljili s pojasnilom, da mora za kaznivo dejanje posilstva uporaba sile nastopiti pred spolnim odnosom.

    To mnenje je napačno, kar je ugotovilo tudi Višje sodišče ob ponovnem sojenju, kot je možno tudi z zdravo pametjo ugotoviti ob branju Kazenskega zakonika (Posilstvo – 170. člen (1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.). Zaradi napačne uporabe procesnega prava je Vrhovno sodišče poslalo primer nazaj v ponovno sojenje.

    Vendar zaradi instituta reformatio in peius, ki onemogoča, da bi po pravnomočnosti sodbe le-to spremenili v škodo obsojenemu, tako v ponovnem sojenju ni bilo mogoče obtožiti za kaznivo dejanje posilstva. Prav tako je na ponovnem sojenju sodišče ugotovilo, da ni mogoče obtožiti za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe (172. člen (1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.), kajti žrtev se je bila sredi spolnega odnosa sposobna upirati, prav tako je tudi sama trdila, da se je spolni odnos začel, ko je bila že budna.

    Tako so obsodili za kaznivo dejanje prisiljenja, kar pomeni eno leto zapora – a na žalost ne bi bilo razlike tudi, če bi upoštevali odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je za posilstvo prav tako obsodilo na kazen malo več kot leto zapora (132. člen (1) Kdor koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z zaporom do enega leta.).

    Definicija posilstva, kakršna stoji, bi morala zadoščati za obsodbo napadalca. To bi sodniki Višjega sodišča mogli in morali vedeti!

    Se res ne da nič več narediti?

    Če se še kdo sprašuje, ali je to res konec tega postopka? Ali ni mogoče narediti nič drugega? Na žalost je odgovor ne. Vrhovno sodišče lahko izda le deklaratorno sodbo, kjer pojasni, da je v tem sojenju prišlo do kršitve prava in poskrbi, da bo razlaga teh pravnih členov v prihodnosti bolj poenotena.

    Odziv slovenske družbe je dvostranski: po eni strani imamo vedno več zahtev po redefiniciji kaznivega dejanja posilstva, po drugi strani pa se kopičijo skrbi glede ustreznosti preslikavanja tujih modelov posilstva v slovensko zakonodajo.

    V tej imamo več različnih kaznivih dejanj, ki pokrivajo področje spolne nedotakljivosti. Kritike, da nimamo jasne definicije posilstva, oziroma, da bi to morali prirediti, v tem primeru niso smiselne. Definicija posilstva, kakršna stoji, bi morala zadoščati za obsodbo napadalca. To bi sodniki Višjega sodišča mogli in morali vedeti!

    Vsakdanje dojemanje posilstva vedno bolj teži k ideji, da »ne pomeni ne«. V primeru, da oseba v spolnem odnosu tega odgovora ne upošteva in vztraja pri začetku ali nadaljevanju spolnega odnosa, je to posilstvo ali pa spolna zloraba (pri slednji napadalec ne uporabi sile, ampak zgolj izkoristi šibkost žrtve) tudi v trenutnem Kazenskem zakoniku.

    Problem se nahaja bolj v neizobraženosti sodnikov, ki o takih primerih odločajo.

    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 21

    1. Sodnik je pridobil znanje na Pravni Fakulteti. Pravijo, da vsak ki opravi določen izpit, z leti tudi nekaj pozabi. Najvažnejši TEMELJ, ki ga ne pozabiš je ta, kar nisiš v SRCU, kot MORALNO VREDNOTO. In prav morala sodnikov in tožilcev je včasih uprašljiva.

      V zakon o posilstvu se ne bom poglabljala, ker ga ne poznam. Kot nekdanja članica EKIPE prve pomoči, ki smo jo imeli v našem podjetju, pa vem, da NEZAVESTNO – PIJANEGA človeka, MORAŠ OBRAVNAVATI, tako kot ranjenca. Moraš mu pomagati, kajti sam si ne more.
      In moški, ki ga v tem primeru ženska obtožuje, je KRIV posilstva in zanemarjenja POMOČI nezavestni osebi.

      • Kraševka, ti ni prišlo na misel, da ni vse posledica človeške pozabljivosti in da jim najbrž marsičesa niti niso povedali in jih naučili.

        Česar se niso naučili, tudi pozabiti ne morejo.

        Obstoja pa še ena možnost, da gredo med sodnike najslabši pravniki, kar bo še najbližje resnici.

    2. Na Primorskem to ni posilstvo.

      Tam imajo povsem drugačne pojme o resnici in pravici. Npr. še danes pojejo rdeče pesmi in vihrajo s čudnimi, tujimi zastavami.

      • Kot Primorko me je tvoj odgovor zelo razjezil! Kaj nas Primorce smatraš kot ljudi brez vrednot, ali kaj! Mešaš jabolka in hruške in si domišljaš, da si duhovit, na račun nesrečne ženske, ki je bila posiljena in bo imela verjetno travme celo življenje!

        • Primorci imate partizanske pevske zbore, ki pojejo komunistično internacionalo, še najmanj pa se posvečeni slovenstvu, veri in Bogu. Tudi mejo tam slabo branite. In vsak posiljevalec se bo pri vas odslej dobro počutil.

          Jemlji malo z rezervo, no.

    3. Vsak greh ima svoje posledice. V tem primeru sta oba kriva, tako ženska, ki se je po nespameti spravila v ta položaj, kot moški, ki je ta položaj zlorabil. Kriva sta oba. Zanimivo je, da žensko v tem primeru obravnavajo kot absolutno nedolžno bitje. Dejstvo je da pod vplivom alkohola ljudje delajo bedarije
      Prihajajo časi, ko bo potrebno pred spolnim odnosom podpisovati pogodbe.
      Najbolje je upoštevati Božji načrt in imeti spolne odnose samo v okviru zakonske zveze. Bog že ve zakaj je to zapovedal.

    4. @gvil: NE, ŽENSAK NI KRIVA vsaj kar se kazensko pravnega vidika tiče, prav tako moralnega ne.
      Sicer bo morala sama nosit posledice zaradi svoje “šibkost”, da je spila par kozarcev preveč.
      Kaj pa če je ženska pri obisku pri družinskih prijateljih, ji postane slabo in je potem kriva da jo je “prijatelj” posilil?

      Zagovarjaš točno enako miselnost kot jo imajo hard-core (nebi rad napisal ekstremni) muslimani.

    5. Gvil, kakšno nepoznavanje dinamike vseh vrst spolnega nasilja. Tisti, ki izvaja nasilje, ki posiljuje, ki zlorablja, je edini odgovoren, ker ima moč, razpolaga z močjo nad nekom, ki je ranljiv, nemočen, ki se v določenem trenutku ne more braniti, v tem primeru alkoholizirana ženska (zakaj je bila v takem stanju, pa to ni debata za kazenski postopek, ampak za psihologe, terapevte, njo samo). Tako se pridružujem andrejusu, ki ti je lepo razložil, kakšno miselnost zagovarjajo vemo kje.

    6. Opazovalec vedi, da na BORČEVSKIH proslavah sodeluje veko ljudi, ki niso Primorci. Tudi Partizanski zbor ima nekaj pevcev, ki so rojeni v Ljubljani in vsi ti pojejo: “E viva comunismo….” ! Tako, da glede tega ni potrebno blatiti Primorcev, ker je problem ŠIRŠE Slovenski.

      Glede opite ženske pa to. Res ni vrlina biti pijan, toda še vedno, tudi če si pijan, si človek in mora vsak s teboj ravnati kot s človekom. (Tudi domobranski begunci so bili ljudje, pa jih Titovo pravo ni smatralo za ljudi).

      Včasih pa nekoga celo omamijo, ko mu v pijačo stresejo mamilo – prav z določenim namenom. Tako, da se včasih zgodi tudi POŠTENEMU dekletu – naklepno posilstvo. Ne vem kaj je bilo v tem primeru.

      Je pa res, da včasih ženske malo preveč izzivajo s svojimi “pomankljivimi” oblačili.

      • Kraševka, navadi se, da repliciraš takoj za komentarjem, ki ti ni všeč.

        Pod komentarjem vedno piše: odgovori.

        Zdi se mi, da ima malo prav tudi opazovalec.

        Na Štajerskem ali Dolenjskem ne boš nikjer našla daleč vidnega napisa NAŠ TITO.

        • “Na Štajerskem ali Dolenjskem ne boš nikjer našla daleč vidnega napisa NAŠ TITO.”

          V bližini Nove Gorice se še iz časov YU nahajajo trije dobro vidni napisi. Najbolj znan je tisti na Sabotinu: “NAŠ TITO”, drugi, “TITO”, je na Velikem hribu nad Renčami. Veliki hrib je malo višji sosed Fajtjega hriba, oba sta znana po krvavih bitkah v času prve svetovne vojne, 1916 – 17. Tretji napis, “TITO” je na hribu nad starodavnim Rihemberškim gradom iz dvanajstega stoletja (naselju pod njim zdaj pravimo Branik).

          Vsi trije napisi so na zgodovinskih krajih in seveda v režečem neskladju s svojim zgodovinskim kontekstom, s katerim nek zločinec na vrhu režima iz dvajsetega stoletja nima nič opraviti. Včasih, v času prejšnjega režima, napisi vsaj niso bili oskrbovani, zaraščati jih je začelo grmovje, a so se po osamosvojitvi našli, ki jim je bila – in jim je še – Slovenija trn v peti pa so odkrili način za nagajanje in delanje sramote z vsakoletnim popravljanjem, čiščenjem, beljenjem in glancanjem teh kvazi “spomenikov”.

          Gospod Hvalica se je nekaj časa zelo trudil, da bi razvrednotil in osmešil njihovo delo; tako smo lepega dne lahko prebrali napis na Sabotinu kot “NAŠ FIDO”, a tudi to ni pomagalo, da bi Titovi ljubitelji prišli k pameti. Prejšnjemu županu, g. Brulcu lahko štejemo v čast, da se je ob neki priložnosti zavzel za zdravo pamet: napise naj pustijo pri miru, da jih preraste narava. A ni zaleglo, napisi so nam še zdaj, ko je Tito in njegova partija že davno spoznana za zločinsko, v veliko sramoto, ki jo zlahka opazijo in dobro razumejo tudi turisti, ki se peljejo mimo ali mudijo v Gorici ali Novi Gorici. Kaj si lahko mislijo o demokratični Sloveniji, ko vidijo megalitske napise v čast nekemu diktatorju, krvavemu zločincu? V enaindvajsetem stoletju!

          Pojavljanje rdečih zvezd in prepevanje komunističnih pesmi, celo italijanskih, ki je ravno na Primorskem – pa ne samo na Primorskem – še zelo v navadi, je druga zgodba. Za razumevanje tega pojava je poleg splošnih političnih razmer v našem zmedenem času treba razumeti predvsem medvojno in povojno dogajanje na Primorskem, ki je na splošno zelo slabo znano in še slabše razumljeno, saj so določene detajle in dejstva o takratnih političnih razmerah “pooblaščeni” skrivali kot kača noge.

          Molk je še vedno zlato; to obdobje se je na pobudo nekaterih pogumnih zgodovinarjev začelo razkrivati šele pred nekaj leti, a je še v povojih in o tem ljudstvo ne ve praktično nič. Zaradi tega ljudje iz notranjosti ne morejo razumeti Primorcev, kako da so tako “neumni”, Primorci pa ne njih, da so tako “izdajalski”. To ni nobeno naključje: za tiste, ki nam vladajo že desetletja, je najbolje tako, sicer bi oboji lažnivce že davno nagnali…

    7. Kremeniti je zadel samo bistvo: “Na Štajerskem ali Dolenjskem ne boš nikjer našla daleč vidnega napisa NAŠ TITO.”

      In ta napis besno vsako leto obnavljajo, krancljajo in pleskajo. To je seveda zblojeno.

      Na Štajerskem in Dolenjskem, pa Gorenjskem, tudi povsem drugače sodimo POSILSTVO. Če je ženska pijana, še ne rabi biti posiljena, pra s.c pa oproščen. To je neka sprevržena logika velikih slovenskih žurerjev in švercerjev 🙂

    8. To je posilstvo. Četudi je bila oseba ženskega spola do nezavesti pijana je moški napadalec zavestno izkoristil njeno nemoč braniti se; isto kot če bi zlorabil psihično prikrajšano ali fizično invalidno osebo.

      • Res je tako, Kraševka, a očitno ne za vse – niti za naše sodnike oziroma zakonodajo, po kateri naj bi sodili.
        Moški je pač samo “izkoristil priliko”, namesto da bi žensko zaščitil, ko je bila v nemočnem stanju. “Izkoristiti priliko” pa v podalpju že dolgo ni več niti greh, kaj šele zločin – to velja celo za nekaj dobrega, pametnega! Če je v vprašanju korist, se na moralo in zakone lahko poščijemo, kenede, to nam bo odpuščeno, če nas slučajno zalotijo…
        Moškega bi v skladu s to popularno logiko morda morali celo pohvaliti, da se je “dobro znašel”…

        Kot so neki drugi naši moški “izkoristili priliko” in oprali iransko milijardo, namenjeno teroristom in vohunom po svetu (no, Miki mišku in mačku Tomu, kot so povedali tisti, ki so lahko prebrali naslove na nakazilih…), namesto da bi nedovoljeno razpečavanje denarja teroristom razkrinkali in onemogočili, za kar jih menda zavezuje zakon in mednarodni sporazumi o preganjanju kriminala.

    9. Članek je vsebinsko,kot kaže “čist”,korekten in točen.Komentarji so večinsko korektni.
      Dejstvo je,da se je moški spravil na žensko,ko je ta bila precej nemočna.In ji storil silo.Sodišča so nekaj počela,a ne dobro in ne zadostno. Postopek se je pravnomočno zaključil. Vse kar lahko kot ljudje storimo je sočutje z žrtvijo.
      Primer je zlo zgovoren in izjemno zanimiv. Tudi za teoretike.Če bi ga uspeli pogledati z vseh strani,bi teoretično -analitično lahko marsikaj ugotovili.
      Verjetno so sodniki preverjali,kaj se je dogajalo pred samim očitanim dejanjem.V kakšnem odnosu sta bila oba,moški-storilec in ženska-žrtev.
      Verjamem,da to ni lahko je pa za ugotovitev dejanskega stanja zelo pomembno.In še veliko je podrobnosti,ki jih je nujno obdelati.In to iz enega samega razloga.Čas,ki prihaja marsikaj prinaša,morda tudi probleme,ki jih še danes dobro ne poznamo.Zato je pomembno, se znati pravilno obnašati,ko se karkoli zgodi.Tudi na tem področju.
      Bolje glava na vratu,kot v roki !

    Komentiraj