Je ponovno zapiranje šol potrebno? To so številke …

Foto: pixabay.com

Po 9. februarju, ko so se učenci prvih treh razredov vrnili v šole, in mesecu dni, ko so te vrata odprle za vse učence, se v sklopu velikonočnega zaprtja države za 11 dni vsi, razen tistih s posebnimi potrebami, vračajo k šolanju na daljavo. Kaj bo sledilo po 11. aprilu, trenutno še ne ve nihče. Svetovalna skupina po tem datumu predlaga vrnitev v šole, vlada pa bo morala o tem še odločati v prihodnjih dneh.

Prav ponovno zapiranje šol je med mnogimi povzročilo precej nezadovoljstva, saj smo upali, da bodo šole po odprtju takšne tudi ostale. Pregledali smo številke, kaj odprte šole pomenijo za širjenje epidemije ter kaj lahko pričakujejo učenci in starši.

Po nedeljskem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, kjer se je zbral vrh slovenske politike in zdravstvena stroka, leva opozicija je srečanje sicer bojkotirala, je sledila še seja vlade, kjer je bilo sprejeto 11-dnevno zaprtje države, vključno s šolanjem na daljavo.

Ponovno zaprtje prihaja točno mesec dni po tem, ko so se v šolske klopi vrnili prav vsi šolarji. To se je namreč zgodilo 15. februarja, a sta nato sledila dva tedna, ko sta zimske počitnice imeli izmenično vzhodna in zahodna polovica države.

Stroka enotna, ukrepati moramo zdaj, sicer bodo ukrepi manj učinkoviti in bolj dolgotrajni

Kot so povedali predstavniki svetovalne skupine za covid 19, je kratkotrajno in jasno definirano zaprtje nujno potrebno, saj se je krivulja obrnila navzgor. »Trenutno je treba hitro ukrepati. Vse odločitve slonijo na aktualnih številkah,« je povedal prvi epidemiolog Mario Fafangel, ki dodaja, da s tem kupujemo čas za cepljenje.

Direktor NIJZ Milan Krek dodaja, da je ključno, da ukrepamo, ko je epidemija v nizki rasti. »V eksponentni rasti so namreč ukrepi bistveno manj učinkoviti in jih je treba izvajati dalj časa,« je opozoril. Odločili so se za popolno zaprtje, s precej manj izjemami, kot smo jih poznali pri preteklih valovih. Britanski sev je namreč do 70 % bolj nalezljiv. In, kot dodaja minister za zdravje Janez Poklukar, pri več mlajših povzroča težji potek bolezni.

Številke: delež okuženih otrok se je v zadnjem mesecu podvojil

Delež okuženih v starostni skupini od 5 do 14 let, kamor spadajo v glavnem osnovnošolci, se je od 15. februarja, ko so se odprle šole do 28. marca, ko je bila sprejeta odločitev o ponovnem zaprtju, več kot podvojil s 4,8 % vseh okuženih na 10,1 %. V absolutnih številkah to pomeni, da imamo namesto 575 aktivno okuženih osnovnošolcev danes 1.260 aktivno okuženih otrok.

V karanteni jih je sicer 4.090, oz. 189 oddelkov. V večini šol gre za posamezne oddelke ali nekaj oddelkov, včasih le nekaj učencev, so pa tudi šole z obsežnejšimi karantenami. Prejšnji teden so denimo v Sežani imeli v karanteni 16 od skupno 39 oddelkov osnovne šole Srečka Kosovela.

Okuženih učiteljev je ta trenutek 234.

Številka višja zaradi malomarnosti staršev?

Številke potrjeno okuženih učencev ministrstva za izobraževanje, ki jih objavlja isti sledilnik, sicer kažejo, da je potrjeno okuženih trenutno le 2.44 učencev, kar je sicer 4-kratno povečanje v primerjavi s 15. februarjem.

Slišati je tudi opozorila, da mnogi starši, kljub simptomom, otrok ne vozijo na testiranja. Ker pri otrocih bolezen pogosto poteka v blažji obliki, okužb pogosto tudi ne zaznajo, jo pa še vedno lahko prenašajo denimo na starejše in ranljivejše člane svojih gospodinjstev ali okolice, kjer se družijo.

Koliko odprtje šol vpliva na potek epidemije?

Italijanski znanstveniki so pri obdelavi podatkov 7,3 milijona šolarjev in 770.000 učiteljev ugotovili, da so mladi sicer bistven manj kužni, je pa zato incidenca virusa med učitelji nadpovprečna. Več prenosov naj bi sicer nastalo med učitelji samimi kot z učencev na učitelje.

Med italijanskimi učenci je za 40 % manj okužb kot v splošni populaciji, med srednješolci sicer le še 10 % manj. Kužnost mladoletnih naj bi bila manjša tudi pri angleški različici virusa.

Po drugi strani pa raziskava zaostrovanja in sproščanja ukrepov, ki so jo opravili na vzorcu 131 držav v prvem valu epidemije in je bila prav tako kot italijanska študija objavljena v reviji Lancest, ugotavlja, da odprtje šol reprodukcijsko število (število, ki pove, koliko en okuženi okuži drugih ljudi) poveča za 25 % po 28 dneh od odprtja šol.

Načrti za naprej: svetovalna skupina: 12. aprila vrnitev v šolo, vlada: še ne vemo.

Tokratno aprilsko zaprtje je zelo striktno in časovno omejeno z namenom, da v trenutku eksponentnega širjenja epidemije krivuljo obrnemo navzdol. Neukrepanje bi po oceni ministra Poklukarja Slovenijo stalo okrog 500 življenj do poletja. A svetovalna skupina je jasna, po 11. aprilu naj se otroci vrnejo v šolo, ne glede na vladni semafor. Ostale ukrepe naj bi po tem datumu sproščali v skladu s semaforjem, ki ga bodo po potrebi nekoliko prilagodili.

Kako se bo sicer odločila vlada, trenutno še ni znano, saj bodo odločitev sprejemali v prihodnjih dneh, ko bodo znani novejši podatki. Trenutno še ni pripravljena niti okrožnica o šolanju na daljavo.

Šolniki: smo pripravljeni, a delati v takšnih razmerah je težko

Iz vrst učiteljev in ravnateljev sporočajo, da bodo odločitve stroke in vlade spoštovali, čeprav je celotno dogajanje za delovanje šol zelo naporno. Utrujajo jih predvsem spremembe. Hkrati pozdravljajo napovedano kratkotrajnost ukrepa in sporočajo, da so na pouk na daljavo pripravljeni, saj je sistem že dobro utečen.

Nekaj preglavic bo zaprtje povzročilo pri izvedbi tekmovanj, ki so bila predvidena v prvi polovici aprila, ki bodo zdaj prestavljena, učencem pa predstavljajo pogoj za pridobitev štipendij.

Če zdaj stisnemo, bo epidemiološka situacija bistveno boljša v prihodnjih mesecih, toda, ali smo sposobni stisniti še nekaj tednov?

Jasno je, da smo na pragu tretjega vala. Ta je lahko sorazmerno majhen, ali pa še večji kot drugi, odvisno od tega, kako uspešni bomo pri njegovem omejevanju. Zato v začetku aprila v popolno ustavitev, da resnično omejimo množične stike, ki so glavni problem.

Kljub temu, da so otroci manj dovzetni, problem predstavljajo tudi v šoli, še posebej tam, kjer so starši malomarni in otrok ne testirajo, tudi če imajo simptome. Hkrati pa dejstvo, da so otroci manj ogroženi, učitelji pa v glavnem že cepljeni lahko pomeni, da se bodo šole v resnici kmalu znova odprle. Nenazadnje tudi zaprte terjajo svoj davek pri zdravju, ne samo odprte.

Čas je torej, da se ustavimo, omejimo tretji val in upamo na čim prejšnji obrat krivulje okužb.

6 komentarjev

  1. Bistvene številke pa seveda manjkajo. Oziroma podatki, zato bo tudi ta prispevek šel v prazno.

    Kolikšno je število ponovitev cikla pri PCR testih, ki sploh ni primeren za diagnozo? Kdo so ti bolniki v bolnišnicah? Kdo so ti umrli s kovidom? Kolikšno škodo povzroča stalno nošenje maske?

    In ne čisto na koncu … imamo sploh stroko, tisto stroko z referencami?

  2. Celi svet tava in išče ukrepe, ki bi zajezili epidemijo in se izognili agoniji, ki jo lahko poimenujemo Bergamo.
    Slovenija se je takšni agoniji že izognila, če ravno smo, vsaj statistično, doživljali podobno stanje.
    Vsi so pričakovali, da bo cepivo rešilo stanje in da se bodo razmere v hipu izboljšale.
    Pa z resnim premislekom ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja, saj je nemogoče v hipu precepiti populacije. Cepljenje gre svojo pot in olajšanje bo mogoče šele v jeseni.
    Sedaj pač, vsaj v Sloveniji ponavljamo prakso, ki jo sicer še nismo objektivno ocenili.
    Če odštejemo vso zlobo in norosti opozicije, lahko rečemo, da smo oba vala kar dobro prestali. Res je bilo zelo veliko umrlih, vendar je potrebno pošteno oceniti specifično stanje v Sloveniji. Ko bo epidemije konec, bo čas za objektivno analzo in izkazalo se bo , tako kot pri nabavi opreme, da ni bilo nič narobe. No ja, lahko pa bi bilo bolje.
    Igor se s tem sicer ne bo strinjal, ampak on se tako ne strinja z ničemer, kar počne vlada. Ko ga bo mafija začela krasti po naslednjih volitvah, ko pride koalicija KUL na oblast, se mu bo šele utrnila sreča.

  3. Nisem strokovnjak s področja epidemiologije, se pa vseeno dokaj dobro razumem v številke. In predlagano zaprtje popolnoma podpiram. Namreč popolno zaprtje je vsekakor pogoj, da ponovno naraščanje epidemije ustavimo. V tem času pocepimo čim več ljudi. Ob ponovnem odprtju imamo cca. 10-14 dni časa, da dodatno pocepimo še več ljudi in potem na tej osnovi preprečimo polnenje bolnišnic z rizičnimi bolniki. Potem sledijo še rizični prvomajski prazniki in ko bo to mimo, bi morali doseči stopnjo precepljenosti, ki bi zagotavljala kolikor toliko normalno življenje.

  4. Ne razumem ukrepov, da bi zapirali šole, predvsem pa – zapiranje vrtcev. Zakaj? Gospodarstvo, po Počivalškovo še deluje in z ozirom na situacijo – dobro. Otroke morajo zaposleni nekam peljati. Kam? Če ne v vrtec. Niso vsi brezposelni, nekateri tudi delajo in ustvarjajo, da lahko država – poleg sposojenega denarja – plačuje račune, tudi za tiste, ki niso nikoli in ne bodo nikoli delali. Zakaj? Ker je udobno črpati in prejemati denar, kot pa delati. To je sporočilo naših levih vlad.

    Popolno zaprtje? Neumnost! Kritična infrastruktura je vedno delala in popolega zaprtja NI! Čemu zapirati trgovine z obutvijo in oblačili? Zakaj? Naj ostane vse odprto – z omejitvami, kot do sedaj! Tudi hrana, pijača in kava se prodaja “za zraven”.
    Problem je v naši državi tistih 40 % državljanov, ki zavestno kršijo prav vse omejitve! Privatna druženja!

Komentiraj