Je odgovor za rasizem menjava belopoltih direktorjev, urednikov in profesorjev s temnopoltimi?

Peter Merše
10

Smrti Georgea Floyda v policijskem pridržanju je poleg množičnih protestov z ropanjem in požiganjem povzročila tudi val odstopov na vodilnih položajih v Združenih državah Amerike.

Podjetja in organizacije so med seboj tekmovale, kdo bo bolj glasno obsodil rasizem in tisti, ki so izrekali kakšne kritike gibanja Black lives matter (življenja temnopoltih štejejo), so se hitro znašli v nemilosti socialnih omrežij. Nekatere je kritika stala celo kariere.

A trend je šel še nekoliko dlje. Rešitev v boju proti rasizmu nekateri vidijo tudi v odstopu belopoltih vplivnih posameznikov, ki bi svoje pozicije prepustili pripadnikom manjšin.

V času protestov gibanja Black lives matter se glede na dogajanje ne sme izažati kakršne koli kritike do omenjenega gibanja. To si je privoščil urednik časnika Philadelphia Inquirer Stan Wischnowski, ki je v članku z naslovom Buildings matter too (tudi stavbe so pomembne) s parafrazo slogana protestniškega gibanja skušal opozoriti na uničevanje javne in zasebne lastnine s strani nasilnih protestnikov, ki so požgali in ropali trgovine po mestih kjer so potekali protesti.

Odstopi zaradi kritičnih komentarjev glede protestov

Zaradi »spornega« članka je moral odstopiti, tako kot tudi urednik časnika The New York Times James Bennet, ki je objavil mnenje senatorja Toma Cottona z naslovom »Send in the troops« (Pošljite vojsko). Kritika, delno tudi norčevanje iz protestov in ukrepov karantene je drago stala tudi direktorja verige fittnessov Cross Fit Grega Glassmana.

Glassman je na tvit z napisom »Racism is a publick health issue« (Rasizem je problem javnega zdravja) odgovoril s »To je Floyd 19« ter v naslednjem tvitu podal še kritiko omejevalnih ukrepov in protestov. Kljub opravičilu je preko 1000 povezanih telovadnic in drugih partnerskih znamk napovedalo konec sodelovanja s Cross Fitom, kar je privdelo do Glassmanovega odstopa z mesta direktorja.

Načelnka policije v južno kalifornijskem mestu Temecula Jamesa Stewarta so zamenjali po tem, ko je v elektronski pošti zapisal, da ne verjame, da je kakšen policist ubil kakšnega »dobrega« črnca.

K odstopu prisiljeni tudi posamezniki, ki niso dovolj podprli gibanja Black Lives Matter

Pred pogromom javnosti pa niso varni niti tisti, ki gibanja Black lives matter ne kritizirajo, ampak ga le premalo aktivno podpirajo. Eno največjih ameriških literarnih združenj The Poetry Foundation je sporočilo, da sta odstopila dva vodilna člana, predsednik Henry Bienen in član ožjega vodstva Willard Bunn III.

Razlog za odstop je bilo pismo, ki ga je po protestu 30 pesnikov podpisalo še okrog 1000 pesnikov. V njem so odstvu organizacije očitali, da s kratko izjavo po smrti Georgea Floyda, v kateri so med drugim zapisali, da “Solidarno stojijo ob strani črnski skupnosti in obsojajo nepravičnost in sistemski rasizem.” organizacija ni zapisala več podrobnosti, akcijskega načrta ali konkretnih zavez.

Alexis Ohanian odstopil iz uprave podjetja, ki ga je soustanovil, da je mesto prepustil temnopoltemu

Odstopi pa gredo celo še dlje. Iz uprave Reddita je po petnajstih letih odstopil njegov sounstanovitelj Alexis Ohanian. Ob odstopu je izrazil pričakovanje, da ga bo nasledil temnopolti član uprave, kar se je tudi zgodilo, ko je v upravo vstopil Michael Seibel.

Hkrati je Ohanian napovedal tudi, da bo prihodnje dividende Redditovih delnic namenil za razvoj črnske skupnosti ter obljubil donacijo v višini milijona dollarjev organizaciji Colina Kaepernicka Know Your Rights Camp (Tabor spoznavanja pravic). Kot je povedal ob odhodu iz uprave, je bil skrajni čas, da podjetje naslovi tudi raznolikost v svojem vodstvu.

Umik belopoltih vodtvsnih kadrov, da lahko njihovo mesto zasedejo predstavniki črnske skupnosti

Z mesta načelnice policije v Portlandu je, da bi prepustila mesto temnopoltemu namestniku, odstopila Jami Resch, ki je policijsko upravo vodila pol leta. Z mesta direktorja impro-gledališča Second City pa je odstopil Andrew Alexander, prav tako z željo, da ga nadomesti temnopolti direktor.

Ob odstopu je Alexander povedal, da mu žal ni uspelo ustvariti ne-rasističnega vzdušja, v katerem bi se temnopolti igralci lahko razvijali. »Ni dovolj, da nisi rasist. Biti moraš anti-rasist in Second city se še ne more imenovati anti-rasističen. To je ena največjih polomij mojega življenja«, je zapisal v odstopni izjavi. Kot še dodaja se na odru nikoli niso izmikali zatiranju manjšin, problem pa naj bi bil v zaodrju.

Ko je gledališče na svojem uradnem Twitter profilu izrazilo podporo gibanju Black Lives Matter, so se oglasili igralci, ki so gledališču očitali zaposlovanje belopoltih igralcev in pogojevanje z izročitvijo polovice dobička dobrodelne prireditve za gibanje Black Lives Matter čikaški policiji.

Rešitev za »sistemski rasizem«?

Mediji so predvsem odstop Ohaniana pospremili z hvalo in ga postavili za zgled tudi drugim »belim vplivnežem«, kot so direktorji, televizijski voditelji in uredniki, profesorji, igralci. Rešitev v naslavljanju rasizma tako vidijo v prostovoljnem umiku belih vplivnežev, ki so si na svojeih pozicijah zagotovo ustvarili ustrezne zveze in poznanstva ter ustvarili zadostno premoženje, da se lahko umaknejo predstavnikom manjšin, pa naj bodo to temnopolti, ali pa predstavniki LGBT skupnosti.

Pri zaposlovanju pa naj bi podjetja upoštevala tudi zastopanost manjšin v podjetjih. Temu pozivu sta zaenkrat sledili igralki Katarina Bell in Jenny Slate, ki sta sicer belopolti, a sta glas v serijah Central Park in Big Mouth posodili temnopoltim likom oz. likom mešanih ras. Igralki sta napovedali, da želita, da njuni vlogi dobita temnopolti igralki, kar bo bolj ustrezalo liku, ki sta ga imitirali.

Namesto kompetenc pomembna pripadnost manjšinam?

Na dejanje Alexisa Ohaniana lahko gledamo kot na plemenito gesto, s katero sam želi naslavljati »raznolikost«, saj je v upravah ameriških podjetij »le« 8,6% vodilnih temnopoltih, belopolti pa predstavljajo 83% vodilnih kadrov v podjetjih.

Ampak pozivanje k nadomeščanju belopoltih posameznikov s temnopoltimi je v resnici rasistično. Pomeni, da nekoga obravnavamo drugače ravno zaradi njegove barve kože.

Razlog za večjo zastopanost belopoltih na vodstvenih položajih je v boljšem dostopu do izobrazbe, strukturi družin in mentaliteti posameznikov, ki vodi do uspeha. Samo nadomeščanje »priviligiranih« skupin z pripadniki manjšin ne bo rešilo ničesar, medrasne napetosti bo morda celo poglobilo.

Ni pravično, da nekdo ne pride na neko pozicijo, ker je temnopolt. Ampak enako ni pravično tudi, da je ne dobi samo zato, ker je bele polti. Uvajanje politik deljenja na skupine in uravnoteženja zastopanosti pripadnikov različnih skupnosti pa najbolj škodi prav ameriški družbi. Družbo, ki ljudi obravnava po pripadnostih skupinam, smo v 20. stoletju že spoznali. Čar demokracije je ravno v tem, da je posameznik obravnavan kot posameznik, z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi in šibkostmi. Več obravnave človeka kot posameznika je rešitev za manj rasizma, ne pa poudarjanje pripadnosti rasam.

In vsako gibanje mora dopuščati tudi kritiko samega sebe. Svoboda izražanja pomeni tudi svobodo kritike, še posebej , če je le ta tudi upravičena. Black Lives Matter vsekakor ima razloge za sprejetje upravičene kritike. Omejevanje le te je uvod v diktaturo.

Doniraj

10 KOMENTARJI

  1. Metronom.

    Metronom niha iz ene skrajnosti v drugo…

    Torej: Nadvlada belih nad drugimi rasami je nihaj v eno smer (desno ,če glih hočete), nadvlada črnih nad drugimi rasami pa spet nihaj v drugo smer (tokrat naj bo leva…) !
    Obakrat nesmiselna skrajnost!

    Vsaka firma, ki uvede diskriminatorne pogoje namesto pogoja kompetentnosti pa je obsojena na propad. A je pomembno, kakšne barve je nekdo, ali mu kaj binglja med nogami, ima pirsing v nosu ali *Paternošter* okrog vratu.. ?
    Mar niso pomembnejše vrhunske kompetence?

    • “Vsaka firma, ki uvede diskriminatorne pogoje namesto pogoja kompetentnosti pa je obsojena na propad.”

      Ja, to je to. Vsaka diktatura ima negativno selekcijo.

  2. Ker hočem biti *black* politično korekten, vas vljudno prosim, da poskrbite, da me operira črni kirurg. Naj mu asistira črno medicinsko osebje. Če jim slučajno ne uspe, pa naj me položijo v črno krsto. Na koncu še opravičilo: Vsem prizadetim se od srca opravičujem, ker sem se rodil z nevredno barvo kože…

  3. DOMOVINA, dobro ste v prispevku nakazali, da se sdaj pravzaprav dviguje RASIZEM nad Belci.

    Dokler se nekdo bori za ENAKOST, ga jaz podpiram.
    Ko pa nekdo zahteva VEČ PRAVIC, ker pripada neki skupnosti, postanejo stvari neobvladljive.
    Kajti, ko nekomu daš VEČ pravic, kot drugim, se ta počuti “Bog i batina” in počne VSEMOGOČR stvari in NEČEDNOSTI, ker si misli: “Mene nihče nima pravice kritizirati, aretirati….” In to pripelje v ANARHIJO.

    Doumet moramo že enkrat, da naj ZAKONI veljajo za vse, PRAVICE naj bodo enake za vse.
    Le tako bomo ustvarili PRAVIČNI SVET.

    Rasizem nima kaj iskati, zato podpiram SLOGAN, da : “Vsa življenja štejejo”.

    In kdor povzroča NEREDE in ŠKODO, naj ga policija ARETIRA in ZAPRE, pa naj bo Belec ali Črnc.
    Kajti, če bo Svet Vandalizmu “gledal skozi prste”, bo postalo ŽIVLJENJE NEZNOSNO.

    Zato ne ustvarjati – “nove MODE”, komu dati več pravic na račun DRUGEGA.
    Taka “modernost” ni nič drugega, kot NOVI RASIZEM. In temu bi morala zdrava pamet reči: “Stop” !

  4. za Evropo edina rešitev, da omeji priseljevanje. To pa je dokaz, da vzhodnoevropske države ravnajo prav, koso proti priseljevanju iz daljnih dežel.

  5. Dogajanje v ZDA, je dokaz, kakšne težave nastanejo zaradi priseljevanja oziroma mešanja različnih ras.

    Je opozorilo za Evropo, naj omeji priseljevanje iz daljnih držav. V Evropi je situacija še slabša, ker so priseljenci iz daljnih držav druge vere in navad. To bo še otežilo sožitje, zlasti potem, ko bodo ti priseljenci številčno tako močni, da bodo postavili svoje pogoje staroselcem.

  6. Ameriko je poleg korona virusa prizadel še hujši in usodnejši virus blaznosti. Njim v pogubo. Korona bo minila, škoda, ki jo bo povzročila ta množična histerija pa bo ostala.
    Pred nedavnim so v Kaliforniji podrli spomenika sv. Juniperu, apostolu Kalifornije. Bil je izrazit podpornik in zavetnik indijancev. Boril se je za njihovo kulturo in pravice. Pa razumi, kdor more razumeti to blaznost.
    Podobno se je že dogajalo, na primer po boljševiški revoluciji. Ljudje so se morali sami obtoževati svojih meščanskih korenin in kapitalističnih nagnjen…podrli so vse cerkve, odstranili vso zgodovino….da so po 70 letih morali vse cerkve obnoviti, jih na novo pozidati, da imajo spet ponosne meščane in bogate kapitaliste. Podobno na Kitajskem. Ni bolj kapitalistične dežele na svetu, kot je Kitajska, potem , ko je Mao 30 miljonov ljudi izstradal do smrti.

  7. Nihče ne govori o konkretnih primerih rasizma, vsi samo o nekem skupinskem rasizmu, ki temelji na občutkih. Se bojim da občutkih fovšije. Saj vemo – socialisti v resnici ne marajo revnih delavcev in zapostavljenih manjšin, črncev, ne, oni samo sovražijo bogate in vplivne. Tudi tole vse v resnici ne vodi ljubezen do temnopoltih, temveč sovraštvo do bogatih in vplivnih. Sovraštvo jih poganja.

  8. Tole klanjanje črncem je nekaj tako nenaravnega, čudnega, bizarnega. Hvala da pišete na to temo g. Merše, kajti Slovence je treba cepiti proti tej bolezni anti-rasizma.

    Tudi Slovenci smo namreč dovzetni za ta bizarni mentalni virus. Ni izključeno, da bomo čez nekaj let poljubljali noge črncem, arabcem, turkom. Pa čeprav so nas ti ljudje stoletja ropali, klali, posiljevali in vlekli v suženjstvo. Če bi nekdo v ZDA 50 let nazaj rekel, da bodo bele žene na ulicah poljubljale škornje črncem, bi ga imeli za norega. Zdaj pa to postaja realnost (kot ste že pisali):

    https://www.youtube.com/watch?v=PEoobJEi73E

    Naj poudarim da črnci niti v času segregacije niso poljubljali škornjev belcem. So pa morali Slovenski sužnji poljubljati noge svojim turškim gospodarjem v znamenje totalnega ponižanja in podrejenosti.

    Tudi hollywoodu pripisujem del krivde. Filmska in TV produkcija iz ZDA je vse okrog nas in počasi a vztrajno spreminja naš pogled na svet. Ta proces je počasen in pogosto nezaveden. Nasilje, vulgarnost, laži in izkrivljanja, ki jih še nekaj let nazaj ne bi tolerirali začnemo počasi sprejemati. In pri tem počasi izgubljamo dele svoje duše.

    tarantinov film Django unchained bi bil še 20 let nazaj tretiran kot bizarna stvaritev bolnega uma. Leta 2012 pa je dobil Oskarja za najboljši scenarij (!).

    Če parafraziram stari rek: povej mi kaj gledaš po televiziji in povem ti kdo si.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime