Včeraj objavljen magnetogram vladne seje o predlogih za evropskega komisarja je, kljub temu, da trdi drugače, skrajno neprijeten za Alenko Bratušek.
Na laž jo namreč postavlja v ključni točki njenega dosedanjega javnega zagovora: da se za to mesto ni predlagala sama.
Medtem se že pojavljajo špekulacije, ki opozarjajo ne nenavadno časovno ujemanje objave magnetograma z nekaterimi odkritimi in kritičnimi besedami Bratuškove na račun kadrovanja v Novi ljubljanski banki.
Zdaj, ko je AB na sejah resno začela tečnarit zaradi NLB, je pa kar naenkrat možno magnetogram objavit
Dežela neverjetnih naključij— Onkraj (@Onkraj_) February 15, 2016
(zgornji tvit so retvitali mnogi, med njimi tudi Janez Janša)
Kaj je za Bratuškovo neprijetnega v magnetogramu
Bratuškova v magnetogramu na več mestih sama izpostavlja dejstvo, ki ga je javno vseskozi zanikala: da je predlog kandidatov za evropske komisarje podala sama, torej je predlagala samo sebe:
“Jaz podpiram ta predlog, saj sem ga jaz pripravila, to je dejstvo.”
V nadaljevanju seje je tovrstnem samopredlogu nasprotoval Gregor Virant ter z besedami, da pri tej farsi noče sodelovati, sejo tudi zapustil.
Predsednik druge koalicijske partnerice Dejan Židan je v zmedeno-pragmatičnem tonu dejal, da bo predlog podprl, čeprav “izbirajo med dvema slabima izbirama,” a zanj je pomembno, da je na seznamu tudi njihova Tanja Fajon.
Predsednika tretje koalicijske stranke – Karla Erjavca – na seji ni bilo, bil je pa na listi treh kandidatov.
V nadaljevanju seje so se ukvarjali predvsem s tem, kako se izogniti glasovanju o predlogu ter s tem zaobiti morebitne težave s KPK. Celoten magnetogram lahko preberete tukaj.
Največje presenečenje magnetogram? Da. razen Viranta, nihče drug ni spravil skupaj enega normalnega stavka. #magnetogram — Kristjan Strojan (@kristjanstrojan) February 16, 2016
Bratuškova o kadrovanju v NLB: gremo nazaj na stara pota, z dekreti bodo dajali posojila
Kot bivša predsednica vlade ima Alenka Bratušek dober vpogled v sistemsko prakso kadrovanja v (para)državnih institucijah in v primeru zadnjih kadrovskih potez v NLB je nekajkrat o tem spregovorila brez dlake na jeziku.
Med odmevnejšimi je bil njen nastop v oddaji Tarča, kjer je ostro problematizirala način kadrovanja, ki se sedaj izvaja v vrhu največje državne banke.
“V tem trenutku res težko gledam, kaj z NLB zdaj počnejo, ker očitno gremo res nazaj na stara pota in bodo z dekreti dajali posojila,” je dejala Bratuškova ter najprej izpostavila skrivanje imen nadzornikov.
Ti niso bili znani vse do 10 minut pred skupščino, čeprav bi se spodobilo, da bi jih objavili vsaj 30 dni vnaprej, kot predvideva zakon o gospodarskih družbah: “kot da se bojijo, da so izbrali tako slaba imena, da jih bo strokovna javnost raztrgala že pred skupščino. Če nimaš kaj skrivati, lahko to spelješ na popolnoma transparenten način.”
Problematizirala je nameravan direkten poseg SDH v upravo banke, mimo nadzornega sveta (napovedi o zamenjavah direktorja NLB Medje) ter to označila kot katastrofalen način “nedopustnega direktnega vmešavanje lastnika v imenovanje uprave.”
Pri tem je posvarila pred novo dokapitalizacijo, o kateri se vse bolj odkrito govori: “Še te bančne sanacije nismo končali, in se že pogovarjamo o možnosti, da se stvari ponovijo. Jaz ne vem, kdo bo davkoplačevalcem povedal, da bo še enkrat treba nekaj milijard dati v naše državne banke.”
Prav tako je izrazila dvom v resnični namen prodaje banke: “Glede na razmere na trgu in obnašanje v tej državni banki težko verjamem, da bo banka prodana do konca 2017.”
Obmetavanje z očitki v smislu “zaradi podpore tebi mi je razpadla stranka, toliko da veš!” in podobno, bolj spominjajo na dialoge med otroci v vrtcu kot na resne razprave med predsednico vlade in njenimi ministri.
Sicer pa je objava magnetograma potrdila zgolj tisto, kar smo o vsem skupaj že vedeli – da je Alenka Bratušek za evropsko komisarko dejansko predlagala samo sebe.
Ali je razkritje magnetograma kazen za njene očitke na račun kadrovanja v NLB je težko reči.
Zagotovo imajo njene kritične besede dvojno težo – najprej kot bivše premierke in nato kot predstavnice leve opcije – kar je povsem drugače, če na sporne prakse opozarja zgolj desnica.
Po drugi strani pa je javna objava magnetograma posledica zahteve upravnega sodišča, katerega sodba je bila znana včeraj.
Vlada je torej tu zgolj sledila črki zakona, zato je dvom v nenaključnost lahko le dvom v politično nepristranskost upravnega sodišča.
Saj ne da bi bil nesramen ,ampak ko se Janez okliče za predsednika sds pa kot da se ni zgodilo nič.Novinarji morate biti dosledni in resnicoljubni neglede o kom se piše.
Nasploh bi novinarske vrste morale biti politično nevtralne in kritično profesionalne.