Je objava magnetograma kazen za resnico Alenke Bratušek o kadrovanju v NLB?

Uredništvo
2

Včeraj objavljen magnetogram vladne seje o predlogih za evropskega komisarja je, kljub temu, da trdi drugače, skrajno neprijeten za Alenko Bratušek.

Na laž jo namreč postavlja v ključni točki njenega dosedanjega javnega zagovora: da se za to mesto ni predlagala sama.

Medtem se že pojavljajo špekulacije, ki opozarjajo ne nenavadno časovno ujemanje objave magnetograma z nekaterimi odkritimi in kritičnimi besedami Bratuškove na račun kadrovanja v Novi ljubljanski banki.

(zgornji tvit so retvitali mnogi, med njimi tudi Janez Janša)

Kaj je za Bratuškovo neprijetnega v magnetogramu

Bratuškova v magnetogramu na več mestih sama izpostavlja dejstvo, ki ga je javno vseskozi zanikala: da je predlog kandidatov za evropske komisarje podala sama, torej je predlagala samo sebe:

“Pred vami je predlog, da Republika Slovenija na moj predlog pošlje v Bruselj tri imena – to so mag. Tanja Fajon, g. Karel Erjavec in mag. Alenka Bratušek. O tem smo govorili večkrat. Jaz mislim, da več kot dovolj. Če ta predlog ne bo dobil podpore, ne vem, kaj bom naredila.”

“Jaz podpiram ta predlog, saj sem ga jaz pripravila, to je dejstvo.”

V nadaljevanju seje je tovrstnem samopredlogu nasprotoval Gregor Virant ter z besedami, da pri tej farsi noče sodelovati, sejo tudi zapustil.

Predsednik druge koalicijske partnerice Dejan Židan je v zmedeno-pragmatičnem tonu dejal, da bo predlog podprl, čeprav “izbirajo med dvema slabima izbirama,” a zanj je pomembno, da je na seznamu tudi njihova Tanja Fajon.

Predsednika tretje koalicijske stranke – Karla Erjavca – na seji ni bilo, bil je pa na listi treh kandidatov.

V nadaljevanju seje so se ukvarjali predvsem s tem, kako se izogniti glasovanju o predlogu ter s tem zaobiti morebitne težave s KPK. Celoten magnetogram lahko preberete tukaj.

Bratuškova o kadrovanju v NLB: gremo nazaj na stara pota, z dekreti bodo dajali posojila

Kot bivša predsednica vlade ima Alenka Bratušek dober vpogled v sistemsko prakso kadrovanja v (para)državnih institucijah in v primeru zadnjih kadrovskih potez v NLB je nekajkrat o tem spregovorila brez dlake na jeziku.

Med odmevnejšimi je bil njen nastop v oddaji Tarča, kjer je ostro problematizirala način kadrovanja, ki se sedaj izvaja v vrhu največje državne banke.

“V tem trenutku res težko gledam, kaj z NLB zdaj počnejo, ker očitno gremo res nazaj na stara pota in bodo z dekreti dajali posojila,” je dejala Bratuškova ter najprej izpostavila skrivanje imen nadzornikov.

Ti niso bili znani vse do 10 minut pred skupščino, čeprav bi se spodobilo, da bi jih objavili vsaj 30 dni vnaprej, kot predvideva zakon o gospodarskih družbah: “kot da se bojijo, da so izbrali tako slaba imena, da jih bo strokovna javnost raztrgala že pred skupščino. Če nimaš kaj skrivati, lahko to spelješ na popolnoma transparenten način.”

Problematizirala je nameravan direkten poseg SDH v upravo banke, mimo nadzornega sveta (napovedi o zamenjavah direktorja NLB Medje) ter to označila kot katastrofalen način “nedopustnega direktnega vmešavanje lastnika v imenovanje uprave.”

Pri tem je posvarila pred novo dokapitalizacijo, o kateri se vse bolj odkrito govori: “Še te bančne sanacije nismo končali, in se že pogovarjamo o možnosti, da se stvari ponovijo. Jaz ne vem, kdo bo davkoplačevalcem povedal, da bo še enkrat treba nekaj milijard dati v naše državne banke.”

Prav tako je izrazila dvom v resnični namen prodaje banke: “Glede na razmere na trgu in obnašanje v tej državni banki težko verjamem, da bo banka prodana do konca 2017.”

Vladno barantanje na ogled javnosti
Izpis dobesednega pogovora na razvpiti vladni seji je nazoren prikaz nivoja vladne razprave ter političnega barantanja, ko so kamere ugasnjene in se politiki nekoliko sprostijo.

Obmetavanje z očitki v smislu “zaradi podpore tebi mi je razpadla stranka, toliko da veš!” in podobno, bolj spominjajo na dialoge med otroci v vrtcu kot na resne razprave med predsednico vlade in njenimi ministri.

Sicer pa je objava magnetograma potrdila zgolj tisto, kar smo o vsem skupaj že vedeli – da je Alenka Bratušek za evropsko komisarko dejansko predlagala samo sebe.

Ali je razkritje magnetograma kazen za njene očitke na račun kadrovanja v NLB je težko reči.

Zagotovo imajo njene kritične besede dvojno težo – najprej kot bivše premierke in nato kot predstavnice leve opcije – kar je povsem drugače, če na sporne prakse opozarja zgolj desnica.

Po drugi strani pa je javna objava magnetograma posledica zahteve upravnega sodišča, katerega sodba je bila znana včeraj.

Vlada je torej tu zgolj sledila črki zakona, zato je dvom v nenaključnost lahko le dvom v politično nepristranskost upravnega sodišča.  

Za mnenje o tem ali je za objavo magnetograma še kaj več kot zgolj naključje, smo povprašali tudi Alenko Bratušek, vendar njenega odgovora do objave članka še nismo prejeli.

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime