Je ob ustanovitvi sklada z nazivom “za trajno humanitarno pomoč ljudem in razvoju” potrebno zastriči z ušesi?

Peter Merše
8
Vir foto: Pixabay, Facebook

Mariborski mestni svet je potrdil ustanovitev sklada, ki bo zbiral donacijska sredstva v času epidemije in tudi kasneje, za pomoč humanitarnim organizacijam in tudi gospodarskim družbam.

Svojevrsten unikum Mariborskega sklada pa je, da bo “sklad za trajno humanitarno pomoč ljudem in razvoju” aktiven tudi po epidemiji in da bo podpiral tudi gospodarske družbe.

Nekateri pa, glede na predlog Stranke mladih – zeleni Evrope, ugibajo ali nemara ne gre za politično reševanje nekaterih mariborskih medijev, kar pa so na občini za Domovino odločno zanikali.  

V komentarju uredništva ugibamo, ali gre pri skladu za učinkovit vir pomoči ali potencialno uporabo donacij v manj altruistične namene.

Danes se je končala dopisna seja mestnega sveta Mestne občine Maribor. Izmed treh obravnavanih točk je bila ključna tretja, s katero so mestni svetniki potrdili Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za pomoč in razvoj v Mestni občini Maribor.

Osnovni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč ob epidemiji, vendar pa je njegov namen trajna osnova za pomoč in spodbujanje razvoja. Sredstva sklada bodo razdeljevali na dveh področjih: humanitarna pomoč in pospeševanje razvoja gospodarskih, ne-gospodarskih in humanitarnih dejavnosti. Drugi namen bodo dosegali prek posojil in subvencij.

Sklad ni namenjen le pomoči ob epidemiji, ampak bo trajen

S tem, ko bodo sredstva poleg humanitarnih namenili tudi gospodarskim dejavnostim, je mariborski sklad svojevrsten unikum v Sloveniji. Posebne jih dela tudi dejstvo, da časovno delovanje sklada ni omejeno na čas epidemije in njenih posledic, temveč je ustanovljen za nedoločen čas.

Na mariborski občini si želijo, da bi sklad kot evidenčni račun v sklopu proračuna postal platforma za zbiranje donatorskih sredstev. Transparentnost bodo zagotavljali s komisijami in javnimi razpisi, na katere se bodo prijavljali kandidati, ki bi želeli sredstva izkoristiti. Za upravljanje sklada je odgovoren župan, ki je o delovanju dolžan obveščati mestni svet.

Namen sredstev zelo širok: prioritetne in razvojne usmeritve ter potrebe na območju Maribora

V proračunu ne pričakujejo, da bi sklad predstavljal kakršno koli breme, saj se bo v celoti financiral iz donacij fizičnih in pravnih oseb, sredstva pa nameravajo zbirati tudi prek zbiralnih akcij in dogodkov. Višine sredstev zaenkrat še ne morejo razkriti, saj še ne vedo, koliko donacij bodo zbrali, zato tudi še ne razkrivajo, katere probleme bodo s temi sredstvi reševali.

Odlok v 6. členu definira tudi namen. »Sredstva proračunskega sklada so namenska in se smejo uporabljati le za namene, določene s tem odlokom in morajo biti usklajene s prioritetnimi in razvojnimi usmeritvami oziroma potrebami na območju Mestne občine Maribor.« Kaj točno so te razvojne usmeritve in potrebe trenutno, na občini nismo uspeli izvedeti.

Podporo odloku je že pred obravnavo napovedala večina svetniških skupin, nekaj pomislekov pa so izrazili v Novi ljudski stranki Franca Kanglerja, kjer so zahtevali podroben pregled nad porabo sredstev ter v SDS, kjer so opozorili na to, da je odlok sprejet po hitrem postopku, s čimer je bila v praksi onemogočena razprava.

Svetnica SDS Vladimira Cikoja opozarja tudi, da so po zakonu o javnih financah tovrstni skladi najemjeni konkretnim projektom ali konkretnemu časovnemu obdobju. V občini Kamnik so podoben sklad ustanovili za potrebo izgradnje športnih dvoran, v občini Grad za izgradnjo vodovoda in v občini Makole za nakup gasilskega vozila, skladi pa so se po zaključku namenov zaprli.

Glede na naravo sklada jih v SDS skrbi tudi, da bi se v prihodnje poleg donacij sklad financiral tudi iz proračuna, problematičen pa je tudi nadzor nad skladom. Z njim namreč upravlja župan, mestni svet pa je o tem le obveščen. Tudi o ukinitvi lahko mestni svet odloča le na predlog župana. Hkrati pa je tako splošen sklad povsem nepotreben, saj opravljanje njegovih nalog že zdaj omogoča občinski proračun.

Občina ima namreč že danes proračunske rezerve, s katerimi lahko financira prizadete v primeru izrednih razmer kakršne so trenutne. Prav tako pa ima občinski proračun tudi med prihodki postavko donacije, kamor posamezniki že zdaj lahko donirajo.

Z mestne uprave odgovarjajo, da gre pri obstoječih postavkah za sredstva, ki se uporabljajo v času epidemije, s skladom pa želijo vzpostaviti trajno platformo.

Bodo preko sklada politično financirali Večer, Radio City in druge medije?

V javnosti so se pojavila namigovanja, da je sklad namenjen tudi političnemu financiranju mariborskih medijev, ki se zaradi padanja naklad in oglaševalskega denarja nahajajo v vse večjih težavah.

Takšen predlog je namreč podala Stranka Mladih – Zeleni Evrope

Nekdanji novinar Večera Aljoša Dragaš na Twitterju ocenjuje, da gre za medije kot sta časnik Večer in radio City, s čimer bi si župan Saša Arsenovič lahko »kupil« naklonjeno poročanje lokalnih medijev.

Na mariborski občini odločno zanikajo, da bi pri omenjenem skladu šlo za financiranje medijev. Kot še dodajajo, bo vsa poraba sredstev transparentna in opravljena prek javnih razpisov.

Sredstvo za pomoč občanom ali priložnost za »transparentno« kanaliziranje denarja?

Vsekakor upamo, da navedbe občinske uprave držijo in gre za rešitev, ki bo pomagala pomoč spraviti do občanov in institucij, ki to potrebujejo. V času epidemije, ki bo močno prizadela določene gospodarske sektorje, verjetno ne bo narobe, če kakšen evro pomaga na nogah ohraniti tudi kakšno lokalno podjetje.

Toda že bežen pogled na situacijo vzbuja sume, da vse le ni zlato, kar se sveti. Jasna je namreč namera, da se sklad ohrani tudi po koncu epidemije, hkrati pa so nameni njegove porabe tako ohlapno napisani oz. tako vseobsegajoči, da se v njihovo definicijo lahko skrije skoraj karkoli.

Kaj točno so prioritetne in razvojne usmeritve, oziroma potrebe na območju Mestne občine Maribor, namreč ni jasno. Med darovalca in prejemnika pa se vriva še komisija z razpisi in kupom birokracije, v imenu transparentnosti.

Pogled z vidika potencialnega darovalca, še posebej ob izkušnjah s slovensko javno upravo, mi daje misliti, da svoja sredstva rajši kot oblasti in razpisom neposredno zaupam projektom ali humanitarnim organizacijam, ki jim zaupam sam.

Za hipotezo g. Dragaša, da bo sklad financiral lokalne medije, sicer nimamo nobenih konkretnih dokazov, da bi jo potrdili ali ovrgli. Kot kaže praksa na državni ravni, ki smo jo razkrivali minule dni, bi se v široki definiciji namena tudi razvojna pomoč medijem kaj lahko znašla, a zaenkrat še ni konkretnih indicev, ki bi to nakazovali. Zakaj bi bilo tovrstno županovo “darilo” lokalnim medijem sporno, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Kaj hitro bi si namreč to lahko razlagali kot županovo “kupovanje” medijske naklonjenosti, na drugi strani pa bi medije postavilo vsaj v moralni dolžniški odnos do njihovega “političnega dobrotnika”.

Na občini pravijo, da ni tako in da je ozadje ustanovitve sklada striktno humanitarno in razvojno. Toda človek, ki ga je pičila kača, se boji zvite vrvi in vsemu govoru o transparentnosti navkljub so lahko tovrstni projekti potencialni viri korupcije. Na podoben način (prek donacij Mestni občini Ljubljana v zameno za gradbena dovoljenja in podobno) je namreč domnevno deloval denimo ljubljanski župan Zoran Janković, ki naj bi bil zgled tudi županu Arsenoviču.

Toda zaenkrat gre le za ugibanja. Morda pa bo sklad v Maribor prinesel kaj dobrega.

8 KOMENTARJI

  1. Ja, Arsenovič je še v času KANDIDIRANJA dejal: “Moj ideal je Jankovič”.

    Res je Jankovič izkoriščal gradbince, ki so gradili v Ljubljani, ki so mu morali OBVEZNO “prostovoljno prispevati” velike količine denarja. Skoraj vsa ta podjetja, ki so morala donirati, so šla čez čas v STEČA, tako “Kraški zidar”, Sežana, kot Vegrad, … Župan pa je dobil v “žep” denar, s katerim je lahko počel vsemogoče, tudi nečednosti.

    In to hoče sedaj Arsenovič imeti svoje medije, da bi ga pomagale obdržati na ŽUPANSKEM mestu več let, tako kot je Jankovič. S tega denarja se da kupovati tudi volitve.

    Vsekakor tak sklad ni potreben. Vsako podjetje naj se uradno obrne na državne inštitucije. Posamezniki, ki so v stiski, pa itak lahko koristijo RDEČI KRIŽ in Karitas.

    Ta sklad Arsenoviča, ki ga bo sam nadziral in usmerjal denar, bo nekak ČRNI FOND, kar je bila praksa v Jugoslaviji.
    Obadva, tako Arsenovič, kot Jankovič obožujeta Balkanske manire, saj izvirata od tam.

  2. Z ušesi je treba zastriči ob razkritjih glede preplačevanja zdravstvene opreme, ki prihajajo ven zadnje dni. Kaj nas še čaka, ja ob tem me pa kar zmrazi…

    Komunisti radi kradejo, radi rečemo, a ne? Kaj pa lahko rečemo za tole novo vlado? Da kršijo božje zapovedi (ne kradi, ne laži) in so polni smrtnih grehov (pohlep)??

    Kdor je mislil, da ‘predstavnikom’ nove vlade denar ne diši in ga si ga ne bodo grabili, je slep in naiven. Sploh slednje za nas slovence na žalost še vedno velja…

    Predstavniki vlade pa so zgolj potrdili tisto zgodbo o prepiru komunista in fašista, ki se dereta drug na drugega, izza vogala pa odmeva ‘…isti, isti’…

    Slovenija, počivaj v miru…

    Politiki, vam pa naj prsti, ki kradejo denar, strohnijo v prah.

      • Ma a ti še vedno živiš v nekih iluzijah in si mnenja, da tebi ljubi politiki ne kradejo?? Daj no… Se spomniš česa sem se janbolj bal, ko je nastopila nova vlada-masovnih kraj v času virusa (krize so bile vedno najbolj idealna prilika za krajo). A še nisi spoznala, da nas že 30 let prenašajo naokrog podolgem in počez? Da se levo-desno pri denarju zabriše? Mi ti razložiš, kje je razlika 24.000 eur za ventilatorje, ki jih je nekdo ravnokar preplačal? Dokler mi vsi pošteni Slovenci ne bomo stopili skupaj in šli z vilami v rokah na lov za VSEMI politiki, se zadeve NE bodo spremenile. Počasi bo treba enega politika dejansko za pete obesiti sredi Ljubljane, da bo banda kravatarska občutila strah pred množicami navadnih ljudi. Vedno eno in isto: nova vlada-nove kraje, novi sumljivi podpisi pogodb, nov klientelizem, nove odpravnine itd… Mi si enostavno ne zaslužimo lastne države…

  3. Samo par misli k razmišljanju o donatorstvu:
    1. Je mišljeno donatorstvo ali sponzorstvo? Pri sponzorstvu namreč sponzor postavlja pogoje in še kaj pričakuje, torej dvostranski odplačen posel; pri pravem donatorstvu gre za darilo.
    2. Donatorstvo je načeloma prostovoljno (t. i. ljubljansko donatorstvo to ni).
    3. Transparentnost porabe sredstev.
    4. Zbiralec donacij ni donator (razen če je tudi sam prispeval svoj denar – ne pa, npr. denar občine, ali če je donacije zahteval od tretjih).
    Iz teh par pomislekov je težko pričakovati, da bo razumen poštenjak prostovoljno dal svoj lasten denar za to, da ga bo zbiratelj po svoji presoji (in brez zadržanja nekega deleža zase) transparentno nakazal nekomu v takšni ali drugačni zakrivljeni ali nezakrivljeni stiski. Stisk (takšnih in drugačnih) stisk bo vsekakor več kot zbranih sredstev. Skušnjav tudi.
    Izkušnje imamo npr. celo z realiziranimi skušnjavami Rdečega križa, ki pa, žal, ni edini primer.
    Nasvet: če veste, da je kdo res v stiski, mu pomagajte sami.

  4. Očitno zopet gre za ‘mutne’ posle? Žalostno oz. zakaj se spet vleče medije v to; naj se zadeva reši tržno in to-je-to. Zanimivo, da so govorice o združitvi Dnevnika in Večera potihnile, pa bi to nemara bilo edino smotrno. Ne vem pa kaj je zgodba glede Radia City, ki naj bi se združeval v tretjo veliko radijsko mrežo v Sloveniji, očitno pa ima mutne lastnike (kot očitno velika večina radiev v državi). Ampak, če zaključimo, v Sloveniji se očitno tržnih prijemov poslužujejo samo “desni” mediji? Ostali pa preko “skladov” in “prispevkov” za komunalo? Pa kljub vsemu temu – očitno so slovenski MSM mediji že na ventilatorjih??? 🙂 Človek preprosto ne more verjeti prebranemu.

    Bolj ko berem o medijih v Sloveniji bolj se nagibam k čisto neoliberalnemu pristopu, naj medije stehta trg in njihovi uporabniki/konzumenti.
    Če parafraziram g. Marka Antona: če veste, da je medij res v stiski, mu dragi bralci/slušatelji/sledilci/podporniki pomagajte sami.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime