Je ob ustanovitvi sklada z nazivom "za trajno humanitarno pomoč ljudem in razvoju" potrebno zastriči z ušesi?

Vir foto: Pixabay, Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
Mariborski mestni svet je potrdil ustanovitev sklada, ki bo zbiral donacijska sredstva v času epidemije in tudi kasneje, za pomoč humanitarnim organizacijam in tudi gospodarskim družbam.

Svojevrsten unikum Mariborskega sklada pa je, da bo "sklad za trajno humanitarno pomoč ljudem in razvoju" aktiven tudi po epidemiji in da bo podpiral tudi gospodarske družbe.

Nekateri pa, glede na predlog Stranke mladih - zeleni Evrope, ugibajo ali nemara ne gre za politično reševanje nekaterih mariborskih medijev, kar pa so na občini za Domovino odločno zanikali.  

V komentarju uredništva ugibamo, ali gre pri skladu za učinkovit vir pomoči ali potencialno uporabo donacij v manj altruistične namene.

Danes se je končala dopisna seja mestnega sveta Mestne občine Maribor. Izmed treh obravnavanih točk je bila ključna tretja, s katero so mestni svetniki potrdili Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za pomoč in razvoj v Mestni občini Maribor.

Osnovni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč ob epidemiji, vendar pa je njegov namen trajna osnova za pomoč in spodbujanje razvoja. Sredstva sklada bodo razdeljevali na dveh področjih: humanitarna pomoč in pospeševanje razvoja gospodarskih, ne-gospodarskih in humanitarnih dejavnosti. Drugi namen bodo dosegali prek posojil in subvencij.

Sklad ni namenjen le pomoči ob epidemiji, ampak bo trajen


S tem, ko bodo sredstva poleg humanitarnih namenili tudi gospodarskim dejavnostim, je mariborski sklad svojevrsten unikum v Sloveniji. Posebne jih dela tudi dejstvo, da časovno delovanje sklada ni omejeno na čas epidemije in njenih posledic, temveč je ustanovljen za nedoločen čas.

Na mariborski občini si želijo, da bi sklad kot evidenčni račun v sklopu proračuna postal platforma za zbiranje donatorskih sredstev. Transparentnost bodo zagotavljali s komisijami in javnimi razpisi, na katere se bodo prijavljali kandidati, ki bi želeli sredstva izkoristiti. Za upravljanje sklada je odgovoren župan, ki je o delovanju dolžan obveščati mestni svet.

Namen sredstev zelo širok: prioritetne in razvojne usmeritve ter potrebe na območju Maribora


V proračunu ne pričakujejo, da bi sklad predstavljal kakršno koli breme, saj se bo v celoti financiral iz donacij fizičnih in pravnih oseb, sredstva pa nameravajo zbirati tudi prek zbiralnih akcij in dogodkov. Višine sredstev zaenkrat še ne morejo razkriti, saj še ne vedo, koliko donacij bodo zbrali, zato tudi še ne razkrivajo, katere probleme bodo s temi sredstvi reševali.

Odlok v 6. členu definira tudi namen. »Sredstva proračunskega sklada so namenska in se smejo uporabljati le za namene, določene s tem odlokom in morajo biti usklajene s prioritetnimi in razvojnimi usmeritvami oziroma potrebami na območju Mestne občine Maribor.« Kaj točno so te razvojne usmeritve in potrebe trenutno, na občini nismo uspeli izvedeti.

Podporo odloku je že pred obravnavo napovedala večina svetniških skupin, nekaj pomislekov pa so izrazili v Novi ljudski stranki Franca Kanglerja, kjer so zahtevali podroben pregled nad porabo sredstev ter v SDS, kjer so opozorili na to, da je odlok sprejet po hitrem postopku, s čimer je bila v praksi onemogočena razprava.

Svetnica SDS Vladimira Cikoja opozarja tudi, da so po zakonu o javnih financah tovrstni skladi najemjeni konkretnim projektom ali konkretnemu časovnemu obdobju. V občini Kamnik so podoben sklad ustanovili za potrebo izgradnje športnih dvoran, v občini Grad za izgradnjo vodovoda in v občini Makole za nakup gasilskega vozila, skladi pa so se po zaključku namenov zaprli.

Glede na naravo sklada jih v SDS skrbi tudi, da bi se v prihodnje poleg donacij sklad financiral tudi iz proračuna, problematičen pa je tudi nadzor nad skladom. Z njim namreč upravlja župan, mestni svet pa je o tem le obveščen. Tudi o ukinitvi lahko mestni svet odloča le na predlog župana. Hkrati pa je tako splošen sklad povsem nepotreben, saj opravljanje njegovih nalog že zdaj omogoča občinski proračun.

Občina ima namreč že danes proračunske rezerve, s katerimi lahko financira prizadete v primeru izrednih razmer kakršne so trenutne. Prav tako pa ima občinski proračun tudi med prihodki postavko donacije, kamor posamezniki že zdaj lahko donirajo.

Z mestne uprave odgovarjajo, da gre pri obstoječih postavkah za sredstva, ki se uporabljajo v času epidemije, s skladom pa želijo vzpostaviti trajno platformo.

Bodo preko sklada politično financirali Večer, Radio City in druge medije?


V javnosti so se pojavila namigovanja, da je sklad namenjen tudi političnemu financiranju mariborskih medijev, ki se zaradi padanja naklad in oglaševalskega denarja nahajajo v vse večjih težavah.

Takšen predlog je namreč podala Stranka Mladih - Zeleni Evrope



Nekdanji novinar Večera Aljoša Dragaš na Twitterju ocenjuje, da gre za medije kot sta časnik Večer in radio City, s čimer bi si župan Saša Arsenovič lahko »kupil« naklonjeno poročanje lokalnih medijev.

Na mariborski občini odločno zanikajo, da bi pri omenjenem skladu šlo za financiranje medijev. Kot še dodajajo, bo vsa poraba sredstev transparentna in opravljena prek javnih razpisov.

KOMENTAR: Peter Merše
Sredstvo za pomoč občanom ali priložnost za »transparentno« kanaliziranje denarja?
Vsekakor upamo, da navedbe občinske uprave držijo in gre za rešitev, ki bo pomagala pomoč spraviti do občanov in institucij, ki to potrebujejo. V času epidemije, ki bo močno prizadela določene gospodarske sektorje, verjetno ne bo narobe, če kakšen evro pomaga na nogah ohraniti tudi kakšno lokalno podjetje. Toda že bežen pogled na situacijo vzbuja sume, da vse le ni zlato, kar se sveti. Jasna je namreč namera, da se sklad ohrani tudi po koncu epidemije, hkrati pa so nameni njegove porabe tako ohlapno napisani oz. tako vseobsegajoči, da se v njihovo definicijo lahko skrije skoraj karkoli. Kaj točno so prioritetne in razvojne usmeritve, oziroma potrebe na območju Mestne občine Maribor, namreč ni jasno. Med darovalca in prejemnika pa se vriva še komisija z razpisi in kupom birokracije, v imenu transparentnosti. Pogled z vidika potencialnega darovalca, še posebej ob izkušnjah s slovensko javno upravo, mi daje misliti, da svoja sredstva rajši kot oblasti in razpisom neposredno zaupam projektom ali humanitarnim organizacijam, ki jim zaupam sam. Za hipotezo g. Dragaša, da bo sklad financiral lokalne medije, sicer nimamo nobenih konkretnih dokazov, da bi jo potrdili ali ovrgli. Kot kaže praksa na državni ravni, ki smo jo razkrivali minule dni, bi se v široki definiciji namena tudi razvojna pomoč medijem kaj lahko znašla, a zaenkrat še ni konkretnih indicev, ki bi to nakazovali. Zakaj bi bilo tovrstno županovo "darilo" lokalnim medijem sporno, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Kaj hitro bi si namreč to lahko razlagali kot županovo "kupovanje" medijske naklonjenosti, na drugi strani pa bi medije postavilo vsaj v moralni dolžniški odnos do njihovega "političnega dobrotnika". Na občini pravijo, da ni tako in da je ozadje ustanovitve sklada striktno humanitarno in razvojno. Toda človek, ki ga je pičila kača, se boji zvite vrvi in vsemu govoru o transparentnosti navkljub so lahko tovrstni projekti potencialni viri korupcije. Na podoben način (prek donacij Mestni občini Ljubljana v zameno za gradbena dovoljenja in podobno) je namreč domnevno deloval denimo ljubljanski župan Zoran Janković, ki naj bi bil zgled tudi županu Arsenoviču. Toda zaenkrat gre le za ugibanja. Morda pa bo sklad v Maribor prinesel kaj dobrega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki