Omenjal ga je Janša, zanj se zavzema papež: je koronavirusna kriza korak v smer univerzalnega temeljnega dohodka?

Blaž Čermelj
26

Z idejo univerzalnega temeljnega dogodka se že nekaj let ukvarjajo predvsem v bolj levih intelektualnih krogih. Na podlagi razprav je bilo sproženih tudi nekaj družbenih eksperimentov s precej nenavdušujočimi rezultati in posledično zaustavitvijo projektov. Toda epidemija novega koronavirusa je povzročila, da so koncept UTD začeli razvijati tudi v drugih skupnostih.

Idejo je v svojem prvomajskem govoru denimo omenil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Še večjo veljavo pa so ji dale velikonočne besede papeža Frančiška in razmišljanja v njegovi knjigi Sanjajmo: Pot v boljšo prihodnost.

Je ideja UTD že dozorela za konkretnejše korake?

Epidemija novega koronavirusa je tako rekoč čez noč odnesla na tisoče služb in številne ljudi pahnila na rob bede. Čeprav že imamo na voljo cepivo, bodo posledice pandemije najverjetneje dolgotrajne. Gospodarska aktivnost bo še nekaj časa bistveno nižja, kar pomeni, da zagotovo ne bo dovolj služb za vse.

Kot eno od močnih orožij za spopad s takšnim stanjem se v tem času znova ponuja ideja UTD. O njem se intelektualci iz pretežno leve strani političnega spektra pogovarjajo že več kot desetletje.

Kljub temu na tem področju ni bilo storjenega veliko, zgolj nekaj eksperimentov s precej mešanimi rezultati. Toda dogajanje zadnjega leta kaže, da ta pridobiva zagovornike tudi iz drugih političnih logov.

Ogromni izdatki; bi denar ljudi polenil?

Osnovna ideja UTD je, da bi posameznik, ne glede na svoje premoženjsko stanje, prejemal osnovni dohodek, ki bi mu zagotavljal življenjski standard nad pragom revščine. S tem bi posameznika zaščitil, da se mu v primeru izgube drugih finančnih virov ne bi bilo treba zatekati h kriminalnemu ali asocialnemu vedenju.

Ideja ima ves čas dva osnovna pomisleka. Prvi je strah, da bi tako prejeti denar ljudi polenil, drugi pa še bistveno zahtevnejši: si država lahko privošči izplačevati takšna finančna sredstva? Glede na življenjske stroške bi moral namreč vsak Slovenec na mesec prejemati približno 300 evrov. To pa bi državi vsako leto povzročilo večmilijardne izdatke, in to kljub temu, da bi se preostali socialni transferji močno znižali, oziroma celo ukinili.

Finska študija

Neutemeljena pa ni niti prva trditev o demotiviranosti za iskanje dela. To je sicer pred leti skušala izpodbiti finska študija, ki pa je dala precej neobetajoče rezultate.

V okviru študije so tako 2.000 naključno izbranim brezposelnim osebam mesečno plačevali po 560 evrov. Njihov odziv na prejeta sredstva pa so merili s pomočjo 173.000 drugih brezposelnih.

Po izteku dveletnega obdobja se je tako pokazalo, da jim je UTD omogočil, da so njihova življenja postala manj stresna, lažje so si privoščili tudi poslovna tveganja, kot je odprtje lastnega lokala, vpis na tečaje in druge oblike dodatnega izobraževanja. Žal pa eksperiment ni povzročil, da bi se brezposelnost med njimi zmanjšala.

Brezposelni so torej ostajali brezposelni ne glede na prejemanje UTD ali brez prejemanja le tega.

Majanje tal socialne države

Epidemija novega koronavirusa pa je celotni razpravi dala nov zagon. V tem trenutku se številne države ubadajo s težavami, kako rešiti panoge in zaposlene, ki v tem obdobju ne morejo normalno obratovati. Obstaja tudi bojazen, da bo zdravstveni sledila huda gospodarska kriza, v kateri bo samo v Evropi brez dela ostalo več milijonov ljudi.

Papežev poziv

Na nesprejemljivost takšnega izida je v pogovorih z novinarjem Austenom Ivereighem že poleti spregovoril papež Frančišek.
Ta se je v knjigi Sanjajmo: Pot v boljšo prihodnost, ki je nastala na podlagi njunih pogovorov, zavzel, da v tej krizi “ponovno razmislimo o svojih prednostnih nalogah”. Kriza je po papeževem mnenju dala usodni udarec “mitu o samozadostnosti”, virus pa razgalil medsebojno odvisnost in skupno ranljivost.

Iz tega se po papeževem mnenju lahko naučimo, da nihče ni rešen sam, to znanje pa od nas zahteva novo politiko vključevanja.

Eno od možnosti rešitve je papež nakazal v velikonočni pridigi, kjer se je zavzel za uvedbo UTD. Letos pa so vsi ti pozivi dobili še konkretnejše obrise.

Papeški seminar – vsi imamo pravico do finančne stabilnosti

Temo so nedavno pretresali tudi razpravljavci v samem Vatikanu. Izhodišče za razpravo so bile papeževe besede, da kristjani ne morejo stati križem rok in gledati, kako so milijoni ljudi prikrajšani za svoje osnovne potrebe zaradi pohlepa.

Rešitev za trenutno situacijo pa bi lahko pomenil prav UTD. Ob tem je eden od razpravljavcev, Michael Pugh, izpostavil tudi problem neplačanega dela, kot je na primer starševstvo ali skrb za bližnje, ki je v trenutni situaciji spregledano in skoraj v celoti neplačano.

Kot dodaja, bi UTD tem in številnim drugim omogočil, da se izognejo nestabilnosti in negotovosti ter ohranijo osnovno raven varnosti, zaradi česar si lahko najdejo primernejša delovna mesta, se izobražujejo, preživijo več časa z bližnjimi ali se ukvarjajo s prostovoljstvom.

S tem se je strinjal tudi škof John Arnold, ki je izpostavil encikliko Rerum Novarum papeža Leona XIII iz leta 1891, v kateri je ta govoril o dostojanstvu človeške osebe. Po njegovem mnenju bo uvedba UTD lahko že kmalu izraz njene vsebine. Uvedba UTD bi namreč povzročila, da bodo ljudje manj obupani in manj prisiljeni v migracije ter delo v suženjskih razmerah. S tem bi tudi lahko izkoreninili skrajno revščino in lakoto. Pri tem pa ideja UTD po Arnoldovem mnenju seveda ne pomeni totalitarne države, v kateri bi bili vsi enaki, saj bi tudi to pomenilo razvrednotenje posameznikovega dostojanstva.

Kdo bo to plačal?

Seveda pa se tudi razpravljavci na seminarju niso mogli izogniti vprašanju, kdo bo to plačal, saj bi bili stroški, kot smo videli na slovenskem primeru, letno več milijard evrov.

Rešitev za to težavo je ponudila Ruth Kelly, nekdanja ministrica in sekretarka v britanski vladi ter članica papeškega Sveta za gospodarstvo. Ta je poudarila, da se ji boljša rešitev zdi zajamčen minimalni dohodek in ne osnovni dohodek. Tega bi prejeli vsi, ki so trenutno brez zaposlitve, brez kakršnih koli pogojev, kot so bolezen, invalidnost ali aktivno iskanje zaposlitve.

Razprava o UTD v pandemskih mesecih postaja znova zanimiva in pestra, poleg obstoječih promotorjev pa se ji pridružujejo tudi novi krogi z novimi rešitvami. Kljub temu pa je iz ust politikov čutiti razmeroma veliko previdnost pri vzpostavljanju morebitnih trajnih korakov.

To je novembra lani pokazala tudi konferenca Slovensko sociološko srečanje 2020, kjer so voditelji strank Levica, SD, SAB in LMŠ pokazali le previden optimizem in željo po nadaljnji javni debati. Veliko zanimanja med strokovnjaki v Sloveniji sicer ta trenutek vzbuja italijanski model pomoči brezposelnim, ki je namenjen predvsem zmanjševanju revščine in je po besedah dr. Tanje Rener pri tem tudi zelo uspešen.

Slovenija sicer v času epidemije na podoben način pomaga samostojnim podjetnikom, samozaposlenim v kulturi in verskim uslužbencem.

26 KOMENTARJI

  1. UTD je na moč podoben zdravilom, ki jih jemljemo v času bolezni. Nikakor ni dobro ustrajati na zdravilih zgolj zato ker ne storimo nič, da bi spremenili življenje.
    Retorika sigurnosti, varnosti izogibanje stresom za UTD je popolnoma enaka argumentom za vse vrste kontracepcije.
    Ni dobro, da država prevzame vlogo staršev in državljane naredi popolnoma odvisne od nje. Dobili bomo same mamine neodrasle sinčke.
    Manj se tokovi denarja pretakajo skozi državo manj je korupcije.

  2. Pri nas Romi že dobivajo UTD. Dokazano ne deluje!! Gre se samo za kupovanje socialnega miru. To je proizvodnja socialne bombe. Predstavljajte si da svetovno gospodarstvo kolapsira? Še več kriminala in še več mentalne revščine. Otroke delajo za še več doklad. Vse je podrejeno temu kako nadmudrid državo. Socialni turizem. Jezusova prilika ne govori samo o pravičnem plačilu, ampak predvsem o delu za vse:

    “Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. 4 Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal. Mt 20”

    Obvezna javna dela. Ni brezplačnega kosila!

  3. Papež je globalist in podpira globalistično agendo, katere del je tudi univerzalni temeljni dohodek. Ni res, da idejo podpira samo levica, podpira jo na primer tudi elitistični Svetovni gospodarski forum, ki ima svoja vsakoletna srečanja v Davosu. Schwab, ustanovitelj foruma, meni, da smo v obdobju četrte industrijske revolucije, ki bo prek avtomatizacije, robotizacije in pojava umetne inteligence povzročila, da bo velik del prebivalstva trajno brezposeln. Rešitrev zanje bo tako UTD. To, kar se dogaja zdaj s protikoronskimi ukrepi, ko države oziroma centralne banke dajejo ogromna sredstva za preživetje milijonov ljudi, ki so ostali ali v celoti brez ali z zmanjšanimi dohodki je že uresničevanje ideje o UTD. Navidezno dobra ideja pa ima tudi svojo temno plat. Ideatorji UTD namreč načrtujejo, da se bodo morali tisti, ki bodo prejemali UTD, odpovedati zasebni lastnini. Tako bo nastal razred razlaščencev, odvisnih od države in s tem od vladajoče elite, kakršnega v zgodovini še ni bilo.

    • Nekdo bo moral tudi UTD zaslužiti? Se bo tisti bedak, ki hodi za minimalca v službo strinjal, da bo armada lenuhov prejemala UTD – zraven pa veselo fušala za lasten žep. Le kdo bo polnil državno malho, javne uslužbence, nevladnike in podobno prebohotno navlako?

      Trajno finančno pomoč naj dobijo invalidi in retadiranci! Za vse ostalo pa se delo najde, vendar ni tako popularno, kot si nekateri zamišljajo – da jim pripada!

    • Odgovor je preprost: Kdo plačuje na primer upokojence? Pokojninsko zavarovanje je nastalo šele nekje na začetku 20. stoletja, prej ga ni bilo, ker produktivnost dela tega ni omgočala. Danes je produktivnost aktivnega prebivalstva dovolj visoka, da lahko plačuje upokojence, hipertrofiran javni sektor, vključno z vso korupcijo, hipertorirano šolstvo, zdravstvo itd. Kmalu bo produktivnost še bistveno višja in dela za vse sploh ne bo.

      • To ni povsem res, ker dela za vse že sedaj ni. Nek trg dela mora obstajati, se pravi nekaj brezposelnih.
        UTD je mogoč samo ob popolni avtomatizaciji vsega, po vsem svetu. Tega pa še lep čas ne bo. Vprašanje pa je tudi ali bodo takrat ljudje kot vrsta še potrebni.

      • Recimo v Italiji, so pokojninsko zavarovanje uvedli Fašisti.
        Musolini je naredil za delavce mnogo več, kot Tito.

        Toda Primorci so pod Fašizmom trpeli predvsem zato, ker je branil SLOVENSKO BESEDO. Glede zavarovanja, pa so priznali, da je bilo za delavce dobro poskrbljeno. Poleg tega je uvedel tudi SAMSKI (češ, ta ki dobiva plačo, jo porabi le zase in ne za ženo in otroke) DAVEK.

        Iz teh sredstev od samskega davka, pa je dajal Družinski dodatek, tistim delavcem, ki so si ustvarili družine.

        Mogoče bi bilo dobro posnemati to, kar vspodbuja DRUŽINO. Kajti družinska politika je bila pod Desnim-Fašizmom, boljša,
        kot pod Levim-Fašizmom.
        Levi-Fašisti spodbujajo predvsem LENUHE in dajejo več BONITET privržencem LGBT, kot klasičnim družinam.

        Če bi uvedli SAMSKI davek, bi mogoče spodbudili POROKE, ki so danes tako v dekadenci?

      • Kraševka
        Če bi uvedli cerkveni davek, bi pa se število vernikov hitro zmanjšalo!
        Pa za razmislek! Fašizem je samo eden in to je tisti od Mussolinija! Drži se ga!

  4. To, da bo dvig standarda v Afriki zmanjšal migracije v Evropo ne drži. Gre za mit. Fake news. Ne razumem od kod to razmišljanje, ker je popolnoma v nasprotju z dejstvi.

    Trenutno imamo največ migracij v Evropo iz držav severne Afrike, ki so precej bogatejše od držav podsaharske Afrike. Somalcev, Malgašev, državljanov DRK in republike Kongo na čolnih v Evropo ni. So pa črnci iz premožnejših držav. Izjema so Eritrejci, ki bežijo pred vojaško službo.

    Tudi Poljaki so v zadnjem desetletju masovno migrirali v UK, pa je njihov BDP 15.000 dolarjev per capita, Britanski pa 42.000 USD per capita. Za primerjavo, BDP Evropske unije je 35.000 USD podsaharske Afrike pa 1.600 USD per capita. Če BDP podsaharske Afrike podeseterimo, bo na nivoju Poljske. Tudi če BDP podsaharske Afrike podeseterimo, bodo ti še vedno hoteli migrirati v razvitejše Zahodno Evropske države.

    Nasprotovanje migracijam je osnovano na principalni ravni. Narod je skupnost, ki si deli jezik, kulturo, zgodovino in etnično pripadnost. Vsak narod ima pravico do svoje domovine.

    • Samo Slovencem se jemlje pravica do domovine.

      Temu imperativu služijo vzpodbujevanje priseljevanja tujcev, če ne gre drugače, pa s socialnim turizmom, s prikritim oviranjem domačega prirastka s pripisovanjem posebnega pomena splavu in LGBT teorijam, indolentnostjo ob izseljevanju najbolj vitalenega dela Slovencev, s prodajo svete slovenske zemlje in tisočletnih slovenskih domov tujcem, z zaporo ingormacij o priseljevanju tujcev in z drugimi ukrepi ali neaktivnostjo.

      Ne čudite se, da bo do konca tega stoletja Slovenec s hriba na hrib klical Slovenca, pa ga največkrat ne bo doklical.

    • Lahko odletimo kamorkoli, toda DOMOVINA je vedno tam, kjez so grobovi naših pradedov.
      Videti je, sa se priseljenci niti v 4.generaciji ne počutijo DOMA. Zato je prav, da jim pomagamo ostati v izvornih DOMOVINAH.
      Zadnje čase je tako začel razmišljati celo PAPEŽ!

  5. Kljucni problem sicer humane ideje je, ne kot zmotno pise Blaz, da bi imela drzava prevelike izdateke ampak v tem , da bi ce hocemo deliti najprej morali ustvariti dovolj dodane vrednosti. V drzavah , ki niso dovolj tehnolosko razvite in nimajo izjemnih naravnih bogtstev bi zato drzava tistim, ki bi kljub UTD se vedno ustvarjali morala dvigniti davke. To bi pognalo se vec podjetnikov , da bi preselili podjetja tja ker so davki manjsi. Na kocu bi imela drzava vec izdatko kot prilivov, nekaj casa bi se lahko zadolzevala kaj pa potem. Kot navaja avtor je ze testiranje na Finskem pokazalo vec slabosti kot prednosti. Se bolj indikativen je primer Svice. V Svici so ljudje na referendumu zavrnili predlog , da bi drzava placevala po 2000 S.Frankov vsakemu drzavljanu. Svica je za razliko od Slovenije dovolj bogata, saj skozi provizije in obresti od celega sveta samo Svicarske banke zasluzijo dovolj za to. Zanimiva je anketa z vprasanjem zakaj so bili Svicarji proti ( pri nas bi po balkanski maniri bili vsi za pa cetudi bi trajalo le 1 leto) Svicarski izobrazevalni sistem temelji na ozavescanju, da denar ne pada iz neba ampak, da ga je treba zasluziti in se pomebneje , drzava ti ne mor nic dati ce ti prej ne vzame. Prepustiti drzavi, da ti nekaj daje pa pomeni soglasati s centraliziran sistem pobiranja in upravljanja z javnim denarjem. To pa je bistvo demokracije. Ko pri nas ponalrodelo recemo,lahko bi bili druga Svica z naso mentaliteto in sentraliziranim sitemom zbiranja in upravljanja ne moremo postati Svica nikoli. Se glede mentalitete na isto temo. Super bogatas iz Svice lastnik rudnikov diamntov v J.Afriki, je dal predlog , da v njegovi obcini vse potrebne stroske in dajatve
    placuje njegovo podjetje. Na referendumu so ljudje predlog zavlrnili. Utemeljitev to da sami nismo sposobni ustvariti tui za skupne potrebe bi bila sramota in drugo ce bodo za nas placevali drugi ne bomo vec svobodni in poteptali bomo temelj demokracije. Svicrji namrec pravilno razumejo da temelj demokracije ni da lahko govori vsak kar hoce, ampak da ustvarja in ima dovolj viriv da svoje demokraticne sklepe tudi uveljavi

  6. Stvarnik je dal cel kup nasvetov, kako naj bo družba urejena, da bo vsem dobro. Večina teh nasvetov je zbranih v Svetem pismu, kjer lahko preberemo:

    V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« (1 Mz 3,19)

    Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3,10)

  7. UTD pomeni dogodke v naslednjem vrstnem redu; masovne migracije, hiperinflacija, bankrot, vojna, zasužnjenje.
    Vojna je opcijska, če bodo ljudje (še) hoteli ohraniti svobodo.

  8. Morda malo neortodoksno, vsaj tako jaz stvar vidim. UTD je po mojem mnenju edina prava prihodnost. Vendar, in nato radi pozabimo, UTD pomeni vrnitev osebne odgovornosti. Konec ujčkanja države in obenem nenehnega pritoževanja čez njo, zvračanja krivde na vse ostale. Z UTD boš odgovoren zase. Imaš možnosti za samostojen razvoj,izobraževanje,osebno rast,skrb za sterejše,živali,otroke, naravo, napredek,vključitev v kapitalizem,ali katero koli drugo obliko ekonomije,ki ti ustreza, ampak ob tem si za svoj neuspeh sam kriv.
    Zakaj imamo državo? Za zagotavljanje enakih možnosti. Ne enakih razultatov,pač pa možnosti. UTD je najlažji,najcenejši in najpreglednejši instrument za doseganje tega cilja. Ni res,da so Skandinavci, Finci, ugotovili,da je nevzdržen. Sploh ne. Finci so izvedli zelo omejeno shemo,samo za 2 leti in samo za brezposelne z namenom ugotavljanja,ali se brezposelnost zmanjša. Ugotovili so, da ne. Brezposelnost se res ni zmanjšala. Ugotovili pa so tudi: dvig kakovosti življenja,dvig izobrazbe,padec stroškov za zdravje,izboljšanje mentalnega zdravja. Drugi podobni poskusi so ugotivili: UTD ne zmanjšuje dela kot vrednote, ga pa delno preusmeri. Namesto 8 ur,mnogi izberejo 6 urni delovnik. Ob tem pa se več izobražujejo,skrbijo za ostarele in naravo, imajo več časa za družinske odnose…Zelo,zelo malo se jih je odločilo,da ne bodo delali. Je skrb za starejše delo? Brez dvoma,plačajte negovalko in takoj vam bo jasno,da je to zelo drago delo. Slovenija sicer živi v post-socialističnem pol UTD,kjer država financira šolstvo,predšolsko vzgojo,zdravstvo,osebne asistente in še 100 drugih stvari,zato UTD ne občutimo kot nujnega. Vendar je. Naj vam dam kapitalistčni argument za UTD. Velika večina državljanov dejansko ni aktivno vključena v kapitalizem. Smo mezdni delavci, prodajamo naše delo,zelo malo pa nas seže preko tega. Nimamo kapitala,da bi se vključili v kap sistem. Strah nas je za prihodnost, ne upamo in ne zmoremo investirati, hranimo, vendar iz previdnosti ne investiramo. Živimo v strahu, če izgubimo zaposlitev smo ‘mrzli’, zato pristajamo na nemogoče pogoje dela, slabe mezde, ki včasih ne garantirajo niti preživetja…UTD odpravi strah,negotovost…in nam nudi možnost planiranja,investiranja, varne vključitve v kapitalizem na eni strani,na drugi pa nam daje čas in sredstva za izobraževanje, družino,skrb za okolje in starejše…UTD je prihodnost in za mene edina pot. Kdor ne verjame naj pogleda ZDA, 14 dni po karanteni, v samo 21 državah, ne vsej ZDA, so imele 3 miljone brezposelnih. Oseb brez vsakih dohodkov,ne morejo po zdravila, ne v bolnico,ne po hrano,izgubili bodo streho nad glavo…. To je pot anti-UTD. Sicer pa si preberite Rutger Bregmanovo Utopia for realists. Tudi glede finaciranja. Ni nujno,da ga finaciramo samo preko davkov, čeravno Bregman zelo dobro pokaže,da so v ZDA davki za bogate znašali več kot 70% pa je kapitalizem zgledno deloval. Varoufakisa najbrž ne cenite,čeprav je njegova ideja financiranja zelo zanimiva: https://youtu.be/tuoc3cZfaNU In sploh ne pozabimo na izračune Valerije Korošec,ki brez dodatnega bremena na proračun z ukinitvijo cca 13 soc. transferjev že danes omogoča 300 eur na državljana. https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-bi-lahko-vsakemu-drzavljanu-na-mesec-izplacala-300-evrov-video-490882 Lahko pa tudi razmišljamo izven totalnosti in začnemo pri 100 eur. Moje mnenje je,da je 300 izvedljiv začetek. In po mojem si samo JJ vlada upa storiti ta korak. Držim pesti!!

  9. UTD je logični korak v prihodnost.
    S tem da bi država vsak mesec dala določeno vsoto vsakemu polnoletnemu državljanu, bi državljan več porabil, investiral in shranil za krizne čase.

    Več kapitala=več gospodarskega razvoja
    Država bi dobila več denarja nazaj preko davkov na podjetja in na finančne transakcije.
    Taki davki že obstajajo.
    V bistvu bi UTD ustvaril svobodnejši trg.

  10. Lepa Aleksa vidim, da se se spmnis komunisticnih gesel: vsak po svojih zmoznostih vsakemu po svojih potrebah. Zamisel se lepo slisi a komunizem in Njegova nacela dokazljivo ne deluje v to smer. Ker ce bi ne bi propadel. V tem delu je sveto pismo bolj zadelo bistvo. Kdor ne dela naj ne je. Se slisi bolj kruto a dokljer ne bomo dosegli popolne avtomatizacije in robotizacije ideja ni izvedljiva, vprasanje pa je ce bodo elite cloveka takrat se potrebovale. Seveda pa je UTD tam kjer imajo naravna bogatstva in kjer za 300.000 drzavljanov dela 1,2 milijona tujcev npr. Arabski emirati to izvedljivo.

  11. Lavrič ostajam zato ker vidim kam pelje digitalizacija in robotizacija.
    Elite se glede na to koliko se tisti, ki ustvarjajo novo vrednost prilagajajo in plačujejo nekja več kot bi jih če bi bili tiho. Treba se je zavedati, da elite zaenkrat še rabijo ztako delavce kot vojake. V dovolj visoko razviti tehnološki družbi kjer bodo roboti zamenjali tako delavce kot vojake pa jih ne bodo rabili, zato je sanjati o tem kako bodo takrat ustvarjeni pogoji za DUTB utopoični idealizem. Ko sem napisal da so Švicarji na referendumu zavrnili DUTB medem ko bi ga pri nas očitno z vesljem sprejeli po tvoje pomeni da so Švicarji po mantaliteti ostali v 20 stoletju medtmko smo Slovenci naprednejši in pametnejši. Če je to res zakaj nismo potem bogatejši od Švicarjev.
    Tudi Srbi zase mislijo, da so najpametnejši narod, a misliti, da si pameten ni dovolj je treba pamet izkazati tudi v praksi.
    Ali misliš, da je bilo v socalizmu drugače, socializem je bil poln ust delavskih pravic in je delavstvo prikazoval kot vladajoči razred, a jedli so velikjo več taki kot so naši novodobni Kordiši in Mesce kot pa delavci. Zato je tudi propadel.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime