Omenjal ga je Janša, zanj se zavzema papež: je koronavirusna kriza korak v smer univerzalnega temeljnega dohodka?
POSLUŠAJ ČLANEK
Z idejo univerzalnega temeljnega dogodka se že nekaj let ukvarjajo predvsem v bolj levih intelektualnih krogih. Na podlagi razprav je bilo sproženih tudi nekaj družbenih eksperimentov s precej nenavdušujočimi rezultati in posledično zaustavitvijo projektov. Toda epidemija novega koronavirusa je povzročila, da so koncept UTD začeli razvijati tudi v drugih skupnostih.
Idejo je v svojem prvomajskem govoru denimo omenil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Še večjo veljavo pa so ji dale velikonočne besede papeža Frančiška in razmišljanja v njegovi knjigi Sanjajmo: Pot v boljšo prihodnost.
Je ideja UTD že dozorela za konkretnejše korake?
Epidemija novega koronavirusa je tako rekoč čez noč odnesla na tisoče služb in številne ljudi pahnila na rob bede. Čeprav že imamo na voljo cepivo, bodo posledice pandemije najverjetneje dolgotrajne. Gospodarska aktivnost bo še nekaj časa bistveno nižja, kar pomeni, da zagotovo ne bo dovolj služb za vse.
Kot eno od močnih orožij za spopad s takšnim stanjem se v tem času znova ponuja ideja UTD. O njem se intelektualci iz pretežno leve strani političnega spektra pogovarjajo že več kot desetletje.
Kljub temu na tem področju ni bilo storjenega veliko, zgolj nekaj eksperimentov s precej mešanimi rezultati. Toda dogajanje zadnjega leta kaže, da ta pridobiva zagovornike tudi iz drugih političnih logov.
Osnovna ideja UTD je, da bi posameznik, ne glede na svoje premoženjsko stanje, prejemal osnovni dohodek, ki bi mu zagotavljal življenjski standard nad pragom revščine. S tem bi posameznika zaščitil, da se mu v primeru izgube drugih finančnih virov ne bi bilo treba zatekati h kriminalnemu ali asocialnemu vedenju.
Ideja ima ves čas dva osnovna pomisleka. Prvi je strah, da bi tako prejeti denar ljudi polenil, drugi pa še bistveno zahtevnejši: si država lahko privošči izplačevati takšna finančna sredstva? Glede na življenjske stroške bi moral namreč vsak Slovenec na mesec prejemati približno 300 evrov. To pa bi državi vsako leto povzročilo večmilijardne izdatke, in to kljub temu, da bi se preostali socialni transferji močno znižali, oziroma celo ukinili.
Neutemeljena pa ni niti prva trditev o demotiviranosti za iskanje dela. To je sicer pred leti skušala izpodbiti finska študija, ki pa je dala precej neobetajoče rezultate.
V okviru študije so tako 2.000 naključno izbranim brezposelnim osebam mesečno plačevali po 560 evrov. Njihov odziv na prejeta sredstva pa so merili s pomočjo 173.000 drugih brezposelnih.
Po izteku dveletnega obdobja se je tako pokazalo, da jim je UTD omogočil, da so njihova življenja postala manj stresna, lažje so si privoščili tudi poslovna tveganja, kot je odprtje lastnega lokala, vpis na tečaje in druge oblike dodatnega izobraževanja. Žal pa eksperiment ni povzročil, da bi se brezposelnost med njimi zmanjšala.
Brezposelni so torej ostajali brezposelni ne glede na prejemanje UTD ali brez prejemanja le tega.
Epidemija novega koronavirusa pa je celotni razpravi dala nov zagon. V tem trenutku se številne države ubadajo s težavami, kako rešiti panoge in zaposlene, ki v tem obdobju ne morejo normalno obratovati. Obstaja tudi bojazen, da bo zdravstveni sledila huda gospodarska kriza, v kateri bo samo v Evropi brez dela ostalo več milijonov ljudi.
Na nesprejemljivost takšnega izida je v pogovorih z novinarjem Austenom Ivereighem že poleti spregovoril papež Frančišek.
Ta se je v knjigi Sanjajmo: Pot v boljšo prihodnost, ki je nastala na podlagi njunih pogovorov, zavzel, da v tej krizi "ponovno razmislimo o svojih prednostnih nalogah". Kriza je po papeževem mnenju dala usodni udarec "mitu o samozadostnosti", virus pa razgalil medsebojno odvisnost in skupno ranljivost.
Iz tega se po papeževem mnenju lahko naučimo, da nihče ni rešen sam, to znanje pa od nas zahteva novo politiko vključevanja.
Eno od možnosti rešitve je papež nakazal v velikonočni pridigi, kjer se je zavzel za uvedbo UTD. Letos pa so vsi ti pozivi dobili še konkretnejše obrise.
Temo so nedavno pretresali tudi razpravljavci v samem Vatikanu. Izhodišče za razpravo so bile papeževe besede, da kristjani ne morejo stati križem rok in gledati, kako so milijoni ljudi prikrajšani za svoje osnovne potrebe zaradi pohlepa.
Rešitev za trenutno situacijo pa bi lahko pomenil prav UTD. Ob tem je eden od razpravljavcev, Michael Pugh, izpostavil tudi problem neplačanega dela, kot je na primer starševstvo ali skrb za bližnje, ki je v trenutni situaciji spregledano in skoraj v celoti neplačano.
Kot dodaja, bi UTD tem in številnim drugim omogočil, da se izognejo nestabilnosti in negotovosti ter ohranijo osnovno raven varnosti, zaradi česar si lahko najdejo primernejša delovna mesta, se izobražujejo, preživijo več časa z bližnjimi ali se ukvarjajo s prostovoljstvom.
S tem se je strinjal tudi škof John Arnold, ki je izpostavil encikliko Rerum Novarum papeža Leona XIII iz leta 1891, v kateri je ta govoril o dostojanstvu človeške osebe. Po njegovem mnenju bo uvedba UTD lahko že kmalu izraz njene vsebine. Uvedba UTD bi namreč povzročila, da bodo ljudje manj obupani in manj prisiljeni v migracije ter delo v suženjskih razmerah. S tem bi tudi lahko izkoreninili skrajno revščino in lakoto. Pri tem pa ideja UTD po Arnoldovem mnenju seveda ne pomeni totalitarne države, v kateri bi bili vsi enaki, saj bi tudi to pomenilo razvrednotenje posameznikovega dostojanstva.
Seveda pa se tudi razpravljavci na seminarju niso mogli izogniti vprašanju, kdo bo to plačal, saj bi bili stroški, kot smo videli na slovenskem primeru, letno več milijard evrov.
Rešitev za to težavo je ponudila Ruth Kelly, nekdanja ministrica in sekretarka v britanski vladi ter članica papeškega Sveta za gospodarstvo. Ta je poudarila, da se ji boljša rešitev zdi zajamčen minimalni dohodek in ne osnovni dohodek. Tega bi prejeli vsi, ki so trenutno brez zaposlitve, brez kakršnih koli pogojev, kot so bolezen, invalidnost ali aktivno iskanje zaposlitve.
Razprava o UTD v pandemskih mesecih postaja znova zanimiva in pestra, poleg obstoječih promotorjev pa se ji pridružujejo tudi novi krogi z novimi rešitvami. Kljub temu pa je iz ust politikov čutiti razmeroma veliko previdnost pri vzpostavljanju morebitnih trajnih korakov.
To je novembra lani pokazala tudi konferenca Slovensko sociološko srečanje 2020, kjer so voditelji strank Levica, SD, SAB in LMŠ pokazali le previden optimizem in željo po nadaljnji javni debati. Veliko zanimanja med strokovnjaki v Sloveniji sicer ta trenutek vzbuja italijanski model pomoči brezposelnim, ki je namenjen predvsem zmanjševanju revščine in je po besedah dr. Tanje Rener pri tem tudi zelo uspešen.
Slovenija sicer v času epidemije na podoben način pomaga samostojnim podjetnikom, samozaposlenim v kulturi in verskim uslužbencem.
Idejo je v svojem prvomajskem govoru denimo omenil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Še večjo veljavo pa so ji dale velikonočne besede papeža Frančiška in razmišljanja v njegovi knjigi Sanjajmo: Pot v boljšo prihodnost.
Je ideja UTD že dozorela za konkretnejše korake?
Epidemija novega koronavirusa je tako rekoč čez noč odnesla na tisoče služb in številne ljudi pahnila na rob bede. Čeprav že imamo na voljo cepivo, bodo posledice pandemije najverjetneje dolgotrajne. Gospodarska aktivnost bo še nekaj časa bistveno nižja, kar pomeni, da zagotovo ne bo dovolj služb za vse.
Kot eno od močnih orožij za spopad s takšnim stanjem se v tem času znova ponuja ideja UTD. O njem se intelektualci iz pretežno leve strani političnega spektra pogovarjajo že več kot desetletje.
Kljub temu na tem področju ni bilo storjenega veliko, zgolj nekaj eksperimentov s precej mešanimi rezultati. Toda dogajanje zadnjega leta kaže, da ta pridobiva zagovornike tudi iz drugih političnih logov.
Ogromni izdatki; bi denar ljudi polenil?
Osnovna ideja UTD je, da bi posameznik, ne glede na svoje premoženjsko stanje, prejemal osnovni dohodek, ki bi mu zagotavljal življenjski standard nad pragom revščine. S tem bi posameznika zaščitil, da se mu v primeru izgube drugih finančnih virov ne bi bilo treba zatekati h kriminalnemu ali asocialnemu vedenju.
Ideja ima ves čas dva osnovna pomisleka. Prvi je strah, da bi tako prejeti denar ljudi polenil, drugi pa še bistveno zahtevnejši: si država lahko privošči izplačevati takšna finančna sredstva? Glede na življenjske stroške bi moral namreč vsak Slovenec na mesec prejemati približno 300 evrov. To pa bi državi vsako leto povzročilo večmilijardne izdatke, in to kljub temu, da bi se preostali socialni transferji močno znižali, oziroma celo ukinili.
Finska študija
Neutemeljena pa ni niti prva trditev o demotiviranosti za iskanje dela. To je sicer pred leti skušala izpodbiti finska študija, ki pa je dala precej neobetajoče rezultate.
V okviru študije so tako 2.000 naključno izbranim brezposelnim osebam mesečno plačevali po 560 evrov. Njihov odziv na prejeta sredstva pa so merili s pomočjo 173.000 drugih brezposelnih.
Po izteku dveletnega obdobja se je tako pokazalo, da jim je UTD omogočil, da so njihova življenja postala manj stresna, lažje so si privoščili tudi poslovna tveganja, kot je odprtje lastnega lokala, vpis na tečaje in druge oblike dodatnega izobraževanja. Žal pa eksperiment ni povzročil, da bi se brezposelnost med njimi zmanjšala.
Brezposelni so torej ostajali brezposelni ne glede na prejemanje UTD ali brez prejemanja le tega.
Majanje tal socialne države
Epidemija novega koronavirusa pa je celotni razpravi dala nov zagon. V tem trenutku se številne države ubadajo s težavami, kako rešiti panoge in zaposlene, ki v tem obdobju ne morejo normalno obratovati. Obstaja tudi bojazen, da bo zdravstveni sledila huda gospodarska kriza, v kateri bo samo v Evropi brez dela ostalo več milijonov ljudi.
Papežev poziv
Na nesprejemljivost takšnega izida je v pogovorih z novinarjem Austenom Ivereighem že poleti spregovoril papež Frančišek.
Ta se je v knjigi Sanjajmo: Pot v boljšo prihodnost, ki je nastala na podlagi njunih pogovorov, zavzel, da v tej krizi "ponovno razmislimo o svojih prednostnih nalogah". Kriza je po papeževem mnenju dala usodni udarec "mitu o samozadostnosti", virus pa razgalil medsebojno odvisnost in skupno ranljivost.
Iz tega se po papeževem mnenju lahko naučimo, da nihče ni rešen sam, to znanje pa od nas zahteva novo politiko vključevanja.
Eno od možnosti rešitve je papež nakazal v velikonočni pridigi, kjer se je zavzel za uvedbo UTD. Letos pa so vsi ti pozivi dobili še konkretnejše obrise.
Papeški seminar - vsi imamo pravico do finančne stabilnosti
Temo so nedavno pretresali tudi razpravljavci v samem Vatikanu. Izhodišče za razpravo so bile papeževe besede, da kristjani ne morejo stati križem rok in gledati, kako so milijoni ljudi prikrajšani za svoje osnovne potrebe zaradi pohlepa.
Rešitev za trenutno situacijo pa bi lahko pomenil prav UTD. Ob tem je eden od razpravljavcev, Michael Pugh, izpostavil tudi problem neplačanega dela, kot je na primer starševstvo ali skrb za bližnje, ki je v trenutni situaciji spregledano in skoraj v celoti neplačano.
Kot dodaja, bi UTD tem in številnim drugim omogočil, da se izognejo nestabilnosti in negotovosti ter ohranijo osnovno raven varnosti, zaradi česar si lahko najdejo primernejša delovna mesta, se izobražujejo, preživijo več časa z bližnjimi ali se ukvarjajo s prostovoljstvom.
S tem se je strinjal tudi škof John Arnold, ki je izpostavil encikliko Rerum Novarum papeža Leona XIII iz leta 1891, v kateri je ta govoril o dostojanstvu človeške osebe. Po njegovem mnenju bo uvedba UTD lahko že kmalu izraz njene vsebine. Uvedba UTD bi namreč povzročila, da bodo ljudje manj obupani in manj prisiljeni v migracije ter delo v suženjskih razmerah. S tem bi tudi lahko izkoreninili skrajno revščino in lakoto. Pri tem pa ideja UTD po Arnoldovem mnenju seveda ne pomeni totalitarne države, v kateri bi bili vsi enaki, saj bi tudi to pomenilo razvrednotenje posameznikovega dostojanstva.
Kdo bo to plačal?
Seveda pa se tudi razpravljavci na seminarju niso mogli izogniti vprašanju, kdo bo to plačal, saj bi bili stroški, kot smo videli na slovenskem primeru, letno več milijard evrov.
Rešitev za to težavo je ponudila Ruth Kelly, nekdanja ministrica in sekretarka v britanski vladi ter članica papeškega Sveta za gospodarstvo. Ta je poudarila, da se ji boljša rešitev zdi zajamčen minimalni dohodek in ne osnovni dohodek. Tega bi prejeli vsi, ki so trenutno brez zaposlitve, brez kakršnih koli pogojev, kot so bolezen, invalidnost ali aktivno iskanje zaposlitve.
Razprava o UTD v pandemskih mesecih postaja znova zanimiva in pestra, poleg obstoječih promotorjev pa se ji pridružujejo tudi novi krogi z novimi rešitvami. Kljub temu pa je iz ust politikov čutiti razmeroma veliko previdnost pri vzpostavljanju morebitnih trajnih korakov.
To je novembra lani pokazala tudi konferenca Slovensko sociološko srečanje 2020, kjer so voditelji strank Levica, SD, SAB in LMŠ pokazali le previden optimizem in željo po nadaljnji javni debati. Veliko zanimanja med strokovnjaki v Sloveniji sicer ta trenutek vzbuja italijanski model pomoči brezposelnim, ki je namenjen predvsem zmanjševanju revščine in je po besedah dr. Tanje Rener pri tem tudi zelo uspešen.
Slovenija sicer v času epidemije na podoben način pomaga samostojnim podjetnikom, samozaposlenim v kulturi in verskim uslužbencem.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
13 komentarjev
lavrict
Peter ostajaš na davno preživetih ideologijah 20 st. Druga stvar pa je,da v sodobnem kapitalizmu najmanj jedo tisti, ki največ delajo.
lavrict
Morda malo neortodoksno, vsaj tako jaz stvar vidim. UTD je po mojem mnenju edina prava prihodnost. Vendar, in nato radi pozabimo, UTD pomeni vrnitev osebne odgovornosti. Konec ujčkanja države in obenem nenehnega pritoževanja čez njo, zvračanja krivde na vse ostale. Z UTD boš odgovoren zase. Imaš možnosti za samostojen razvoj,izobraževanje,osebno rast,skrb za sterejše,živali,otroke, naravo, napredek,vključitev v kapitalizem,ali katero koli drugo obliko ekonomije,ki ti ustreza, ampak ob tem si za svoj neuspeh sam kriv.
Zakaj imamo državo? Za zagotavljanje enakih možnosti. Ne enakih razultatov,pač pa možnosti. UTD je najlažji,najcenejši in najpreglednejši instrument za doseganje tega cilja. Ni res,da so Skandinavci, Finci, ugotovili,da je nevzdržen. Sploh ne. Finci so izvedli zelo omejeno shemo,samo za 2 leti in samo za brezposelne z namenom ugotavljanja,ali se brezposelnost zmanjša. Ugotovili so, da ne. Brezposelnost se res ni zmanjšala. Ugotovili pa so tudi: dvig kakovosti življenja,dvig izobrazbe,padec stroškov za zdravje,izboljšanje mentalnega zdravja. Drugi podobni poskusi so ugotivili: UTD ne zmanjšuje dela kot vrednote, ga pa delno preusmeri. Namesto 8 ur,mnogi izberejo 6 urni delovnik. Ob tem pa se več izobražujejo,skrbijo za ostarele in naravo, imajo več časa za družinske odnose...Zelo,zelo malo se jih je odločilo,da ne bodo delali. Je skrb za starejše delo? Brez dvoma,plačajte negovalko in takoj vam bo jasno,da je to zelo drago delo. Slovenija sicer živi v post-socialističnem pol UTD,kjer država financira šolstvo,predšolsko vzgojo,zdravstvo,osebne asistente in še 100 drugih stvari,zato UTD ne občutimo kot nujnega. Vendar je. Naj vam dam kapitalistčni argument za UTD. Velika večina državljanov dejansko ni aktivno vključena v kapitalizem. Smo mezdni delavci, prodajamo naše delo,zelo malo pa nas seže preko tega. Nimamo kapitala,da bi se vključili v kap sistem. Strah nas je za prihodnost, ne upamo in ne zmoremo investirati, hranimo, vendar iz previdnosti ne investiramo. Živimo v strahu, če izgubimo zaposlitev smo 'mrzli', zato pristajamo na nemogoče pogoje dela, slabe mezde, ki včasih ne garantirajo niti preživetja...UTD odpravi strah,negotovost...in nam nudi možnost planiranja,investiranja, varne vključitve v kapitalizem na eni strani,na drugi pa nam daje čas in sredstva za izobraževanje, družino,skrb za okolje in starejše...UTD je prihodnost in za mene edina pot. Kdor ne verjame naj pogleda ZDA, 14 dni po karanteni, v samo 21 državah, ne vsej ZDA, so imele 3 miljone brezposelnih. Oseb brez vsakih dohodkov,ne morejo po zdravila, ne v bolnico,ne po hrano,izgubili bodo streho nad glavo.... To je pot anti-UTD. Sicer pa si preberite Rutger Bregmanovo Utopia for realists. Tudi glede finaciranja. Ni nujno,da ga finaciramo samo preko davkov, čeravno Bregman zelo dobro pokaže,da so v ZDA davki za bogate znašali več kot 70% pa je kapitalizem zgledno deloval. Varoufakisa najbrž ne cenite,čeprav je njegova ideja financiranja zelo zanimiva: https://youtu.be/tuoc3cZfaNU In sploh ne pozabimo na izračune Valerije Korošec,ki brez dodatnega bremena na proračun z ukinitvijo cca 13 soc. transferjev že danes omogoča 300 eur na državljana. https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-bi-lahko-vsakemu-drzavljanu-na-mesec-izplacala-300-evrov-video-490882 Lahko pa tudi razmišljamo izven totalnosti in začnemo pri 100 eur. Moje mnenje je,da je 300 izvedljiv začetek. In po mojem si samo JJ vlada upa storiti ta korak. Držim pesti!!
Teodor
UTD pomeni dogodke v naslednjem vrstnem redu; masovne migracije, hiperinflacija, bankrot, vojna, zasužnjenje.
Vojna je opcijska, če bodo ljudje (še) hoteli ohraniti svobodo.
AlojzZ
Stvarnik je dal cel kup nasvetov, kako naj bo družba urejena, da bo vsem dobro. Večina teh nasvetov je zbranih v Svetem pismu, kjer lahko preberemo:
V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« (1 Mz 3,19)
Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3,10)
Von Mises
Žal se za trenutnega papeža vidi, da svoje ekonomsko znanje črpa iz domače Argentine. Bankrot države in revščina za ljudi. UTD je neumnost.
helena_3
"Seveda pa se tudi razpravljavci na seminarju niso mogli izogniti vprašanju, kdo bo to plačal"
bistveno vprašanje
rasputin
Odgovor je preprost: Kdo plačuje na primer upokojence? Pokojninsko zavarovanje je nastalo šele nekje na začetku 20. stoletja, prej ga ni bilo, ker produktivnost dela tega ni omgočala. Danes je produktivnost aktivnega prebivalstva dovolj visoka, da lahko plačuje upokojence, hipertrofiran javni sektor, vključno z vso korupcijo, hipertorirano šolstvo, zdravstvo itd. Kmalu bo produktivnost še bistveno višja in dela za vse sploh ne bo.
Teodor
To ni povsem res, ker dela za vse že sedaj ni. Nek trg dela mora obstajati, se pravi nekaj brezposelnih. UTD je mogoč samo ob popolni avtomatizaciji vsega, po vsem svetu. Tega pa še lep čas ne bo. Vprašanje pa je tudi ali bodo takrat ljudje kot vrsta še potrebni.
IgorP
Kraševka Če bi uvedli cerkveni davek, bi pa se število vernikov hitro zmanjšalo! Pa za razmislek! Fašizem je samo eden in to je tisti od Mussolinija! Drži se ga!
rasputin
Papež je globalist in podpira globalistično agendo, katere del je tudi univerzalni temeljni dohodek. Ni res, da idejo podpira samo levica, podpira jo na primer tudi elitistični Svetovni gospodarski forum, ki ima svoja vsakoletna srečanja v Davosu. Schwab, ustanovitelj foruma, meni, da smo v obdobju četrte industrijske revolucije, ki bo prek avtomatizacije, robotizacije in pojava umetne inteligence povzročila, da bo velik del prebivalstva trajno brezposeln. Rešitrev zanje bo tako UTD. To, kar se dogaja zdaj s protikoronskimi ukrepi, ko države oziroma centralne banke dajejo ogromna sredstva za preživetje milijonov ljudi, ki so ostali ali v celoti brez ali z zmanjšanimi dohodki je že uresničevanje ideje o UTD. Navidezno dobra ideja pa ima tudi svojo temno plat. Ideatorji UTD namreč načrtujejo, da se bodo morali tisti, ki bodo prejemali UTD, odpovedati zasebni lastnini. Tako bo nastal razred razlaščencev, odvisnih od države in s tem od vladajoče elite, kakršnega v zgodovini še ni bilo.
STAJERKA2021
Nekdo bo moral tudi UTD zaslužiti? Se bo tisti bedak, ki hodi za minimalca v službo strinjal, da bo armada lenuhov prejemala UTD - zraven pa veselo fušala za lasten žep. Le kdo bo polnil državno malho, javne uslužbence, nevladnike in podobno prebohotno navlako? Trajno finančno pomoč naj dobijo invalidi in retadiranci! Za vse ostalo pa se delo najde, vendar ni tako popularno, kot si nekateri zamišljajo - da jim pripada!
vengust
UTD je na moč podoben zdravilom, ki jih jemljemo v času bolezni. Nikakor ni dobro ustrajati na zdravilih zgolj zato ker ne storimo nič, da bi spremenili življenje.
Retorika sigurnosti, varnosti izogibanje stresom za UTD je popolnoma enaka argumentom za vse vrste kontracepcije.
Ni dobro, da država prevzame vlogo staršev in državljane naredi popolnoma odvisne od nje. Dobili bomo same mamine neodrasle sinčke.
Manj se tokovi denarja pretakajo skozi državo manj je korupcije.
...
ALBIN TROBEC
Metadonske ambulante, v vseh pogledih.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.