Je naše pravosodje učinkovito pri pregonu ali pri zaščiti kriminalcev?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Hrvaškem so pred kratkim aretirali nekdanjo namestnico zagrebškega državnega tožilca Mirelo Alerić Puklin in njenega moža Gorana Puklina ter nekdanjo članico uprave Agrokorja Piruško Canjug. V sodelovanju z USKOK-om (hrvaško različico KPK-ja) je hrvaška policija omenjene aretirala zaradi suma korupcije in zlorabe položaja.

Mirela Alerić Puklin naj bi kot tožilka namenoma opustila pregon nekdanjih vodilnih v Agrokorju na čelu z Ivico Todorićem, hkrati pa je članici uprave Agrokorja Piruški Canjug dostavljala informacije o delovanju sodišča in policije, zato so ji policisti odvzeli prostost.


Konec lanskega leta je bil ustavljen primer proti nekdanji upravi Agrokorja. Obtožnica je Ivici Todoriću, Canjugovi, Anteju Huljevu in Nicole De Rossi očitala oškodovanje podjetja v višini 1,2 milijarde kun (približno 160 milijonov evrov).

Kritike na delo tožilstva v primeru Silva Pluta


V zgornji situaciji gre za tipičen primer napake tožilstva, ki je omogočila nepravilnosti in škodo, ki bi jo definitivno lahko preprečili. Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Tudi pri nas smo imeli že kar nekaj primerov, kjer je prišlo do takih »napak«.

Odmeven je bil denimo primer Mirka Ulčarja, ki se je na sodišče pritožil zaradi domnevne slabe reakcije države in tožilstva, ker je izpustilo Silva Pluta na prostost. Ta je nato februarja 2006 napadel Ulčarjeve, Mirkovo ženo Ljubico je zverinsko ubil, njemu pa je uspelo pobegniti.

Silvo Plut je že imel zgodovino podobnih umorov, zato je gospod Ulčar menil, da februarja 2006 Plut ne bi smel biti na prostosti. Takratni minister za notranje zadeve Dragutin Mate je priznal, da med policijo in tožilstvom ni bilo ustreznega sodelovanja in da policija ni storila vsega, kar bi lahko.

Tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar je javno priznala, da so bile dejansko storjene napake, postopki policije vodeni pomanjkljivo, tožilstvo pa je bilo premalo kritično. Takrat je sicer potem sodišče odločilo, da je država ravnala v skladu s pristojnostmi, in ni odgovarjala.

Vloga tožilstva v primeru Farmacevtka


Drugi zelo znan primer je primer Zorana Jankovića v zadevi »farmacevtka«. Spletni portal Pod črto je avgusta 2017 objavil kopije več kazenskih ovadb, ki jih je proti Zoranu Jankoviću in podjetju Electa Inženiring na Specializirano državno tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad. Ena izmed njih je bila tudi ovadba v zadevi Farmacevtka, ki je Jankovića bremenila, da je za ureditev službe farmacevtke zahteval in tudi dobil spolne usluge.
Skrb vzbuja tudi prevelik vpliv politike v sodstvo, kar je sploh značilno za vrhovne strukture. Ljudje imajo občutek, da gre za dvojne vatle, kar ruši zaupanje v pravo in pravičnost sistema.

Ovadbe je portal dobil od Specializiranega državnega tožilstva na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Župan Janković je nato kazensko ovadil državno tožilko Blanko Žgajnar, ki je vodila postopke zoper Jankovića, in pooblaščenca za posredovanje informacij javnega značaja na vrhovnem državnem tožilstvu Aleksandra Lenarda.

Preiskovalna sodnica na okrožnem sodišču v Ljubljani je nato ugodila predlogu Jankovićevega zagovornika, da je treba izločiti vse listine iz spisa, ter odredila uničenje zvočnih prisluhov, saj je od izvedbe preiskovalnih ukrepov do obtožnice preteklo več kot 2 leti.

Tožilstvo je Lenarda nato obtoževalo, da je zlorabil osebne podatke s tem, ko je novinarju Anžetu Vohu Bošticu iz portala Pod črto posredoval ovadbe proti Jankoviću. Sam postopek pridobivanja ovadb je bil zakonsko skladen, a naj bi Lenard nekatere osebne podatke pozabil oziroma spregledal zabrisati. Postopek zoper njega je bil po mnenju Voha Boštica začet zato, da se vzbudi strah pri ljudeh, ki odločajo o dostopu informacij javnega značaja.

Rado Pezdir proti policiji in tožilstvu v zadevi Farrokh


Tretji pomemben primer, kjer je tožilstvo slabo opravilo svoje delo, opisuje Rado Pezdir v svoji knjigi Vzporedni mehanizem globoke države, in sicer gre za primer Farrokh. Nova Ljubljanska Banka je med leti 2008 in 2010, ko so proti Iranu tekle mednarodne sankcije, na množico računov po svetu nakazala skoraj milijardo evrov, ki so prišli z računa iranske firme Farrokh.

Bančniki NLB so bili osumljeni za kaznivo dejanje zlorabe položaja, a je specializirano državno tožilstvo ovadbo zoper njih zavrglo, saj po njihovo ni šlo za kaznivo dejanje.

Rado Pezdir je bil član dveh preiskovalnih komisij, ki sta obravnavali omenjeni primer. Januarja lani je na generalno policijsko upravo naslovil prošnjo, naj mu sporočijo imena in priimke kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so delali na tej zadevi in je na podlagi njihovih izsledkov tožilstvo ovrglo ovadbo zoper bančnike.

Hotel jih je ovaditi zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Od policije ni prejel odgovora, zato je naznanilo podal proti neznanim osebam. Povedal je tudi nekaj krepkih na račun tožilstva in policije, slednjo je obtožil, da so v sramoto uniformi, ki jo nosijo, in da so s takim delom garant za varnost kriminalcev.

Napake v tožilstvu povečujejo nezaupanje v pravosodje


V zadnjem času je tožilstvo spet postalo pomembna tema, a predvsem zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Takrat se je poudarjalo delovanje vlade, pri čemer pa so mediji zamolčali zakonske probleme urejanja imenovanja evropskih tožilcev.

V Sloveniji ima pravosodje zelo nizek ugled. Razlog je deloma tudi v prevelikem pričakovanju ljudi, a so velik problem tudi »procesne napake« in dvom v poštenost sodstva, kar lahko potrdijo nekateri zgornji primeri.

Skrb vzbuja tudi prevelik vpliv politike v sodstvo, kar je sploh značilno za vrhovne strukture. Ljudje imajo občutek, da gre za dvojne vatle, kar ruši zaupanje v pravo in pravičnost sistema. Kar pa je za vsako državo problematično.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki