Je naša vera močna kot tista rimskega stotnika?

Sredi ruševin v bibličnem kraju Kafarnaum so ostanki antične sinagoge, po ocenah arheologov iz četrtega do petega stoletja našega štetja. A raziskave kažejo, da pod njo obstaja še starejša struktura, ki bi znala biti ostanek sinagoge, ki jo je po evangelistu Luku judovskemu ljudstvu postavil rimski stotnik.

Prebivalci Kafarnauma so stotnika opisovali kot "človeka, ki je ljubil judovski narod" (Luka 7:5). Slednje sicer ni tako neverjetno, kot se sliši. Čeprav so bili Rimljani v Sveti deželi okupatorji, so večinoma spoštovali navade različnih narodov, vključenih v njihov imperij.

Rimljani so spoštovali Jude

Več kot to, čeprav so bili okupirani narodi podvrženi Rimskemu pravu in so zato morali častiti cesarja kot boga, so bili Judje iz te zahteve izvzeti, saj je Rim spoštoval njihovo starodavno kulturo.  V zahvalo so judovski duhovniki v Jeruzalemu molili tudi za cesarja in zanj izvajali darovanja.

Zato torej naklonjenost rimskega stotnika judovskemu ljudstvu ni nič nenavadnega.

Evangelist Luka opisuje, kako je ob Jezusovem obisku Kafarnauma stotnik preko nekaterih prebivalcev kraja Jezusu poslal prošnjo, da bi posredoval v prid njegovega sužnja, ki se je soočal s smrtjo.

Stotnik bi se na Jezusa lahko obrnil tudi sam, a verjetno je v skrbi za svojega služabnika ostal doma.

Ko je Jezus prišel do njegovega doma, ga je sprejel z besedami: "Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, ampak reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen."

Stotnikov pozdrav je na Jezusa in učence napravil tak vtis, da se je v cerkveni liturgiji ohranil vse do danes. Vedno znova ga izgovarjamo pri sveti maši neposredno pred prejemom svetega obhajila.

Razumel je, kaj pomeni posedovati oblast

Eden od pomembnih vidikov stotnikove vere je razumevanje avtoritete. Ker je bil sam postavljen pod oblast in imel vojake pod seboj, je razumel smisel oblasti. Pričakoval je, da so njegovi ukazi spoštovani.

Stotnik je nekako zaznal, da je pri Jezusu iz Nazareta posredi posebna oblika oblasti. Glede na to, da je Jezus okrog Kafarnauma veliko pridigal, je mogoče, da ga je stotnik že kdaj slišal govoriti, morda je bil tudi priča kateremu od čudežev. Na podlagi teh dokazov je potegnil logični sklep: Jezus deluje z Božjo oblastjo.

Zaupamo v Jezusa tudi mi, kot je zaupal stotnik?

Ker vemo enako, bi tudi mi morali imeti popolno zaupanje v vstalega Gospoda. Za nas želi polno življenje, podkrepljeno z Božjo milostjo, posredovano preko zakramentov. Jezus nam je povsem lahko dostopen, vabi nas v svojo hišo in nam preko svojega telesa in krvi nudi božjo hrano.

S pristopom k svetemu obhajilu izkazujemo ponižnost in zaupanje rimskega stotnika, v upanju, da bomo deležni ozdravljenja in izpopolnitve, ki si je želimo.