Je napočil čas za skupno vojsko Evropske unije?

Zadnje čase se v Evropski uniji vse bolj pojavljajo ideje o ustanovitvi lastne skupne vojske. V zadnjih dneh sta k temu pozvala kar dva predsednika vlade - češki in madžarski. 

A čeprav tovrstnim razmišljanjem pritrjuje vse več držav, je ključno vprašanje, ali je EU česa takšnega sploh sposobna in za kakšno ceno.  Komisarka EU za zunanjo politiko denimo ocenjuje, da skupne evropske vojske ne bomo imeli še vsaj petdeset let. 

Vendar, če vzamemo v ozir izstop največje nasprotnice ideje skupne vojske, Velike Britanije, iz EU ter dejstvo, da terorizem v Evropi postaja vse večji problem, se zdi, da je trenutek za resna razmišljanja v to smer pravi. 

Eden glavnih problemov pri formiranju skupnih vojaških sil Evropske unije je finančni. Pri zagotavljanju obrambne varnosti v okviru zveze NATO namreč od 900 milijard dolarjev (kot seštevka vseh obrambnih proračunov držav članic NATO) kar 650 milijard dolarjev zagotovijo ZDA, obenem pa ob Američanih le še štiri države zadostujejo kriteriju namenjanja vsaj 2 % BDP v obrambne namene (pa še to je ena od njih Velika Britanija).

Da denar ne bi smel biti takšna ovira, saj ima EU več ljudi in večje gospodarstvo od ZDA, meni obrambno-varnostni strokovnjak Tom Galen Carpenter. V komentarju za Newsweek piše, da bi tokrat za tem načrtom stale tudi ZDA, ki počasi ugotavljajo, da se jim bolj splača, če obrambo EU prepustijo njej sami.

Američani so namreč v minulem obdobju idejo o skupni vojski EU zavirali, saj jim je bila najpomembnejša čim večja moč zveze NATO, evropskim državam pa je to ustrezalo, saj so se lahko zanesli na ameriško vojaško moč in proračunska sredstva vlagali drugam. A zadnje čase se vse manjša obrambna vlaganja evropskih članic načenjajo tudi evro-atlantsko zavezništvo.

Zdaj je čas

Da je čas za skupno vojsko EU pravi, navsezadnje potrjuje tudi sama potreba po takšnih obrambnih silah. Ob velikih migracijah v Evropo in ob seriji terorističnih napadov je vojska za zagotavljanje obrambe in varnosti zelo pomembna. Slednja bi se, po ocenah analitikov, s formiranjem skupne evropske vojske, tudi dejansko izboljšala.

Paradoksalno je, da je prav referendum za izstop Velike Britanije iz EU odpravil največjo oviro za tovrstno vojaško povezovanje znotraj EU. Nekdanji britanski premier David Cameron je v predreferendumski kampanji denimo nenehno ponavljal, da bo Velika Britanija kot del EU vedno nasprotovala skupni evropski vojski.

A skeptičnih glasov ne manjka ...

Ideji madžarskega in češkega premiera o skupni vojski se je, bolj ali manj (ne)posredno pridružilo še nekaj politikov iz pomembnih članic EU. Z napovedjo po dramatičnem povečanju proračunskih sredstev za obrambo ji je na svojevrsten način prikimala nemška kanclerka Merklova, s pozivi k skupni evropski obrambi pa tudi italijanski premier Renzi. Zagret za idejo ostaja francoski predsednik Hollande.

A razmišljanja o skupni evropski obrambni politiki na hrbtenici skupne vojske držav članic EU, so pospremljena tudi s skepticizmom. Med večje pesimiste sodi komisarka za zunanjo politiko EU Federica Mogherini, ki je prepričana, da skupne evropske vojske realno še dolgo ne bomo videli.

Na izrecno novinarsko vprašanje, kdaj bi po njenem mnenju lahko bila realno osnovana, je dejala: "Čez 50, 60 ali 100 let od danes, kdo ve!"