Je na slovenskem političnem parketu malo žensk zaradi "neenakosti med spoloma"?
POSLUŠAJ ČLANEK
Raziskovanje vloge žensk v politiki je mnogo več od štetja sedežev v parlamentu, na katerih sedijo ženske, menijo na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov, katerega člani so včeraj na Ekonomski fakulteti predstavili raziskavo Enakost spolov na slovenskem političnem parketu.
Z njo želijo pokazati tudi na stanje kulture enakosti spolov v Sloveniji in duha našega časa v širšem družbenem pomenu, saj so med drugim preučevali tudi, koliko in kako so »ženska vprašanja« naslavljale politične stranke.
Pri tem zavračajo "enakopravnost spolov" kot zadosten družbeni cilj, ter govorijo o "enakosti spolov" kot širšem pojmu, ki presega pravno-formalno podlago ter pomeni zavzemanje za dejansko (de facto) enakost.
Ob tem, kot pišejo v zaključku raziskave, trdijo, da je "razkorak med zakonsko
določeno spolno enakostjo in vsakdanjim življenjem te ideje o tej enakosti v naši družbi ogromen," ter svarijo pred "namero po domestifikaciji žensk in vračanju patriarhalnih vrednot v našo družbo."
Raziskava je trajala tri mesece, izvedena pa je bila na vzorcu vseh parlamentarnih strank in 4 neparlamentarnih strank. V njej so sodelovale vse stranke, katerim so vprašalnik poslali, razen SDS.
Raziskava med drugim ugotavlja, da med strankami v aktualnem sklicu parlamenta ne obstaja niti minimalno strinjanje o konceptu enakosti spolov.
Čeprav najrazličnejša vprašanja, ki zadevajo ženske, naslavljajo vse stranke, raziskovalci sklenejo, da sta se do »vloge in položaja žensk v svojih političnih programih opredelili zgolj dve politični stranki«, in sicer SD in Levica.
Nasploh velja glede koncepta »enakosti spolov« tudi med strankami velika zmeda. Medtem ko v raziskavi opozarjajo na bojda sporna stališča NSi in SNS, povedo, da tudi večina drugih strank pojem enakosti spolov razume kot enakopravnost spolov, enake možnosti moških in žensk, enake pravice, enakovrednost …
Ena izmed avtoric raziskave tako izpostavi: »Nekatere stranke so enakost spolov v odgovorih celo zanikale, kljub temu, da je ta določena s 14. členom naše ustave.«
A trditev avtorice niti ni točna. 14. člen Ustave zagotavlja enakost pred zakonom, enakost pravic in temeljnih svoboščin ne glede na spol in druge okoliščine:
NSi je predlagala zamenjavo termina »enakost« z enakopravnostjo: »Razglasitev enakosti med moškimi in ženskami bi lahko pripeljala do sistema kvot na vseh področjih družbenega življenja, a bi morali zagotavljati popolno enakost obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka. Na primer na področju športa: vključitev žensk v moške reprezentance in obratno. Zato predlagamo, da se namesto enakosti med spoloma uvede dikcijo »enakopravnost«, »enakovrednost«, »enake možnosti«, »enake pravice«, »enako dostojanstvo« moškega in ženske.« Podobno so zapisali tudi v SNS.
A do zmede prihaja prav zaradi uvajanja novega pojma, ki v bistvu pomeni enakopravnost, enakovrednost in enake možnosti moških in žensk.
V praksi gre torej za uvajanje koncepta, ki nadomešča že obstoječe.
Inštitut EIGE je izdelal indeks, na osnovi katerega meri napredek v članicah EU pri doseganju enakosti spolov. Slovenija se je z 68,4 točke po tem indeksu uvrstila malo nad povprečje EU in narašča, a raziskovalke vseeno niso zadovoljne predvsem na področju deleža moških in žensk v upravah organizacij, kjer se je "položaj po zadnjih državnozborskih volitvah še poslabšal."
"Očitno je torej, da smo daleč od enakosti," potegnejo sklep raziskovalke ter dodajo opozorilo, da "bi veljajo v prihodnjem pozornost nameniti pojavom vsakršnih diskurzov, ki pod masko sklicevanja na družinske in tradicionalne vrednote ali skrbi za naš narod, v sebi skrivajo namero po domestifikaciji žensk in vračanju patriarhalnih vrednot v našo družbo."
Z njo želijo pokazati tudi na stanje kulture enakosti spolov v Sloveniji in duha našega časa v širšem družbenem pomenu, saj so med drugim preučevali tudi, koliko in kako so »ženska vprašanja« naslavljale politične stranke.
Pri tem zavračajo "enakopravnost spolov" kot zadosten družbeni cilj, ter govorijo o "enakosti spolov" kot širšem pojmu, ki presega pravno-formalno podlago ter pomeni zavzemanje za dejansko (de facto) enakost.
Ob tem, kot pišejo v zaključku raziskave, trdijo, da je "razkorak med zakonsko
določeno spolno enakostjo in vsakdanjim življenjem te ideje o tej enakosti v naši družbi ogromen," ter svarijo pred "namero po domestifikaciji žensk in vračanju patriarhalnih vrednot v našo družbo."
Raziskava je trajala tri mesece, izvedena pa je bila na vzorcu vseh parlamentarnih strank in 4 neparlamentarnih strank. V njej so sodelovale vse stranke, katerim so vprašalnik poslali, razen SDS.
Rezultati?
Raziskava med drugim ugotavlja, da med strankami v aktualnem sklicu parlamenta ne obstaja niti minimalno strinjanje o konceptu enakosti spolov.
Čeprav najrazličnejša vprašanja, ki zadevajo ženske, naslavljajo vse stranke, raziskovalci sklenejo, da sta se do »vloge in položaja žensk v svojih političnih programih opredelili zgolj dve politični stranki«, in sicer SD in Levica.
Nasploh velja glede koncepta »enakosti spolov« tudi med strankami velika zmeda. Medtem ko v raziskavi opozarjajo na bojda sporna stališča NSi in SNS, povedo, da tudi večina drugih strank pojem enakosti spolov razume kot enakopravnost spolov, enake možnosti moških in žensk, enake pravice, enakovrednost …
Enakost ali enakopravnost?
Ena izmed avtoric raziskave tako izpostavi: »Nekatere stranke so enakost spolov v odgovorih celo zanikale, kljub temu, da je ta določena s 14. členom naše ustave.«
A trditev avtorice niti ni točna. 14. člen Ustave zagotavlja enakost pred zakonom, enakost pravic in temeljnih svoboščin ne glede na spol in druge okoliščine:
»V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«
NSi je predlagala zamenjavo termina »enakost« z enakopravnostjo: »Razglasitev enakosti med moškimi in ženskami bi lahko pripeljala do sistema kvot na vseh področjih družbenega življenja, a bi morali zagotavljati popolno enakost obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka. Na primer na področju športa: vključitev žensk v moške reprezentance in obratno. Zato predlagamo, da se namesto enakosti med spoloma uvede dikcijo »enakopravnost«, »enakovrednost«, »enake možnosti«, »enake pravice«, »enako dostojanstvo« moškega in ženske.« Podobno so zapisali tudi v SNS.
A do zmede prihaja prav zaradi uvajanja novega pojma, ki v bistvu pomeni enakopravnost, enakovrednost in enake možnosti moških in žensk.
Tako pravi tudi definicija Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), ki enakost spolov razume kot »enake pravice, odgovornosti in možnosti žensk in moških ter deklic in dečkov. Enakost ne pomeni, da bodo ženske in moški postali isti, temveč, da pravice, odgovornosti in priložnosti žensk in moških ne bodo odvisne od tega, ali se rodijo kot moški ali kot ženske. Enakost spolov pomeni, da bodo upoštevani interesi, potrebe in prioritete žensk in moških in, da bodo ob tem upoštevane raznolikosti različnih skupin žensk in moških.
Enakost spolov ni vprašanje zgolj enakosti žensk, ampak bi moralo skrbeti in v celoti vključiti tako ženske kot moške. Enakost žensk in moških je treba obravnavati hkrati kot vprašanje človekovih pravic in kot predpogoj za trajnostni razvoj, ki bi bil osredotočen na ljudi.«
Enakost spolov ni vprašanje zgolj enakosti žensk, ampak bi moralo skrbeti in v celoti vključiti tako ženske kot moške. Enakost žensk in moških je treba obravnavati hkrati kot vprašanje človekovih pravic in kot predpogoj za trajnostni razvoj, ki bi bil osredotočen na ljudi.«
V praksi gre torej za uvajanje koncepta, ki nadomešča že obstoječe.
Indeks enakosti spolov
Inštitut EIGE je izdelal indeks, na osnovi katerega meri napredek v članicah EU pri doseganju enakosti spolov. Slovenija se je z 68,4 točke po tem indeksu uvrstila malo nad povprečje EU in narašča, a raziskovalke vseeno niso zadovoljne predvsem na področju deleža moških in žensk v upravah organizacij, kjer se je "položaj po zadnjih državnozborskih volitvah še poslabšal."
"Očitno je torej, da smo daleč od enakosti," potegnejo sklep raziskovalke ter dodajo opozorilo, da "bi veljajo v prihodnjem pozornost nameniti pojavom vsakršnih diskurzov, ki pod masko sklicevanja na družinske in tradicionalne vrednote ali skrbi za naš narod, v sebi skrivajo namero po domestifikaciji žensk in vračanju patriarhalnih vrednot v našo družbo."
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
12 komentarjev
NatalijaL
Ne vem, v čem je problem. Ženske imamo vse možnosti in lahko kandidiramo, samo dejstvo je, da večine žensk politika ne zanima. Če hočeš biti politik, moraš imeti zelo trdo kožo. Te pa ženske nimamo, saj smo po naravi bolj občutljive.
Rajko Podgoršek
Rešitev ni kvantiteta ampak kvaliteta.
Torej: enakopravnost in ne enakost.
Uredništvo ima prav: obvezne spolne kvote so brezveze.
Naj stranke dajo kvalitetne kandidatinje, pa ne bo problema z njihovo izvolitvijo. Že sedaj je v marsikaterem volilnem okraju zmagala ženska. Torej se da, očitno pa primanjkuje dobrih kandidatk.
Kraševka
Igor, ker bereš površno, in nisi razumev, ti še drugič pojasnim, da ŽENSKE kvote niso potrebne.
Mi rabimo sposobne in pametne ljudi - delovne, poštene in razsodne. Taki so lahko moški ali pa ženske. Priznam pa, da moški velikokrat bolj obvladajo "brzdanje čustev".
Če kje, je zelo pomembno, da je tudi politična URAVNOVEŠENOST na sodiščih. Za enkrat tam prevladuje politična opcija, ki korenini v letu 1945.
MEFISTO
Prav imaš, Kraševka! Mi potrebujemo sposobne in pametne ljudi - delovne, poštene in razsodne. Take pa najdemo le med desničarji. Največ jih je v SDS.
Kajtimara
Meni se zdi, da je ze cel svet prevec feminiziran, vkljucno s politiko in prav zato smo, kjer smo. Svetu manjka moske racionalnosti. To govorim kot zenska.
MEFISTO
Kje pa je premalo žensk, saj je Slovenija do nezavesti feminizirana.
NAJBRŽ STE HOTELI REČI, DA JE PREMALO MATER!?
Sploh pa, kaj je to enakost med spoloma ali enakost spolov?
Smo vsi ženske oziroma moški ali oboje?
IgorP
Kraševka
Še en komentar, kjer si neuravnotežena in sploh ne veš, kaj bi rada povedala!!! Ženske kvote so pa sploh ena pogruntavščina, ki je brezzvezna! Stranka mora sama ugotoviti, kaj ji prinaša uspeh!!!!!
AlojzZ
Ah! Gospod Igor je jezen na ženske in se je izlajal na gospo iz Krasa. Sicer pa je zapisala natanko to, kar ji gospod Igor očita: "Ženske kvote so brez veze!" Mir in vse dobro vam želim, gospod Igor! Tudi jaz sem nasankal, ker sem verjel ženskam! One ... one sicer ne vedo, kaj hočejo. Hočejo pa to TAKOJ!
slovenc sm
No, meni je pa dovolj jasno, kaj je želela povedati. S svojo žensko enakopravnostjo je zadovoljna, ni pa zadovoljna s politično enakopravnostjo. Tukaj ji lahko samo potrdim. Pa ne zato, ker sem moški ampak zato, ker je to res in lahko predstavimo tudi argumente.
IgorP
Ženske kvote - neumnost!!! Politika se ne sme ločiti po spolu! Zakaj potem Brezigarjeva ni bila izvoljena za predsednico, če pa je več ženskih volivk kot moških volivcev!!!
slovenc sm
Pa ne vse ženske. Vedno več jih govori kot mi.
Kraševka
ŽENSKE SMO ENAKOPRAVNE Z MOŠKIMI.
Mislim, da če smo enakopravne ni treba postavljati ženskih kvot, ča pa jih že - potem pa postavimo povsod tudi MOŠKE kvote.
Kdo je izvoljen, pa odločijo VOLILCI. Vsak ima možnost biti izvoljen, pa tudi če pride iz Afrike in ni BELEC, lako prehiti vse Slovence in dr. znanosti - tudi če tekoče ne govori Slovensko.
To je živi primer, da je v Sloveniji vsak lahko IZVOLJEN, tako ženske, kot moški, tako črnci, kot belci, Malo manj uravnoteženo pa je KOLIKO glasov dobi LEVICA in Koliko dobi DESNICA.
Tu pa nastopi problem URAVNOTEŽENOSTI , neglede, kje so moški in kje ženske. Zaradi razmerja ki ni uravnoteženo "država ne diha s polnimi pljuči". To nas vleče v levo in razvoj se upočasni !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.