Je na obzorju nov gospodarski zlom?

Vrednost delnic evropskih bank pada, kar bi lahko bil opozorilni znak pred novo finančno krizo. Nekateri analitiki menijo, da gre le za muhavost trgov, napovedi drugih so bolj mračne. Enako se je namreč dogajalo pred začetkom velike finančne krize leta 2007.

Banke po vsem svetu imajo težave, cena nafte je znova dosegla dno, imamo deflacijo, vrednost juana pada in še bi lahko naštevali, piše nemški Die Welt. 

Ko bančni tečaji strmoglavijo, usahne likvidnost na drugih trgih, pade cena zlata, smo hitro lahko pri scenariju, ki se ga borzniki in bančniki tako zelo bojijo.

Je čas za zaskrbljenost?

Kako resno je v resnici stanje je odvisno od tega, koga vprašaš; tiste iz središča bančnega sistema, ali te, ki ga opazujejo od zunaj. Prvi trdijo, da gre na borzah v Aziji, Evropi in Ameriki le za krajšo nevihto, druge skrbi, da prihaja hud vihar.

Osrednji nemški borzni indeks DAX pada in pada, trgovanje z delnicami Unicredita je ustavljeno po šestodstotnem upadu, britanski FTSE 100 se komaj drži nad 5.600 točkami, vrednost indeksa evropskih bančnih delnic Euro Stoxx Banks je od začetka leta padla za četrtino.

V iskanju kratkoročnih rešitev – prihodnost je negotova

V Nemčiji si zaradi nemirnega dogajanja na evropskih borzah in padanja vrednosti svojih delnic prizadevajo z javnimi izjavami pomiriti zaskrbljene vlagatelje. V Deutsche Bank razmišljajo o odkupu več milijard dolarjev vrednega dolga in zagotavljajo, da ima banka več kot dovolj denarja, da lahko poravna vse svoje finančne obveznosti.

»Trdni smo kot skala,« pravi predsednik uprave Deutsche Bank John Cryan. Tudi finančni minister Wolfgang Schäuble pravi, da ga Deutsche Bank prav nič ne skrbi. Kljub temu dolgovi banke in cena njenih delnic, ki nihajo po deset odstotkov na dan, govorijo kar sami zase.

Italjanski Unicredit tone vse globlje, Italija želi razbremeniti finančni trg, zato prav tako ustanavlja slabo banko.

Posebno slabo gre bankam, ki so imele težave že v prejšnji krizi, pa do sedaj niso izvedle potrebnih reform: bankam v Grčiji, Portugalski, Italiji, Cipru in Španiji.

Analitiki se ne morejo sporazumeti ali gre za novo krizo ali nadaljevanje prejšnje. Strinjajo pa se v tem, da gre za novo težko obdobje na svetovnem finančnem trgu,” pravi Harold James, ekonomist in zgodovinar z ameriške univerze Princeton.

Finančni analitik Matej Šimnic pravi, da o krizi še ne moremo govoriti: “Ohlajanje gospodarstva in morebitni dodatni šoki lahko kljub dejavnostim centralnih bank vodijo v dodatno nezaupanje v bančni sistem, kar pa je lahko podlaga za novo finančno krizo. Tveganja so sicer vsak dan večja, vendar o bančni krizi za zdaj še ne moremo govoriti.”

Komentiraj