Je Mao Zedong politični zgled današnji mladini?

Na tokratnih petkovih protestih so bili posebej izpostavljeni mladi protestniki, ki so v rokah držali transparente rdečih pesti z napisom MAO. Predsednik vlade Janša je v svojem čivku zapisal, da je slovenska opozicija šla še korak dlje in da se protestniki poistovetijo celo s kitajskim komunističnim diktatorjem Mao Zedongom.

Kasneje se je izkazalo, da mladi pripadajo Mladinski aktivistični organizaciji (MAO), njihov logo pa naj bi predstavljal provokacijo.



https://twitter.com/JJansaSDS/status/1302170827899785216?s=20

Učna ura zgodovine

Povsem možno je, da pri formiranju imena organizacije mladi niso namenoma izbrali imena enega največjih klavcev med komunističnimi diktatorji 20. stoletja. Povprečen 19- letnik ne pozna Maa in njegovega »velikega skoka naprej«, ki je povzročil lakoto in posledično smrt od 20 do 40 milijonov kitajskih kmetov; ne more poznati niti njegove »velike proletarske kulturne revolucije«, ki je med drugim formirala t.i. rdeče garde, ki so likvidirale politične in nazorske nasprotnike.

Tu mladim težko kdorkoli zameri, saj učni načrti pri zgodovini do teh poglavij pridejo šele ob koncu 9. razreda OŠ ali 4. letnika SŠ, ko so mladi že z enim korakom v počitnicah ali na naslednji stopnji izobraževanja. Je pa razumevanje sveta brez osnovnih znanj iz obdobja hladne vojne in po njej močno okrnjeno, strategije na področju izobraževanja zgodovine, ki bi vključevala tudi te vsebine, pa ni na vidiku.

Je torej kombinacija totalitarnih simbolov naključje?

Seveda pa je težko verjeti, da gre za naključje, da mladi aktivisti ne bi poznali tega dela zgodovine. V odzivu Mladinske aktivistične organizacije namreč pišejo, da se distancirajo od totalitarizmov in da je njihov emblem le provokacija.

Poleg kratic MAO se na transparentih (in zadnje čase tudi po ljubljanskih zidovih) nahaja tudi rdeča stisnjena pest. Dvignjena pest pomeni (nasilen) upor, revolucijo; prvič so jo v začetku 20. stoletja uporabili delavski aktivisti v Chicagu, leta 1924 jo je začela uporabljati nemška komunistična partija, od takrat naprej pa je simbol anarhističnih in skrajno levih skupin, še danes jo uporabljajo npr. feministične organizacije, Black Lives Matter in AnitFa.

Vsekakor gre za kombinacijo simbolov (pest in MAO), ki namiguje na levo-revolucionarno usmeritev organizacije. Taka ikonografija pa je, četudi gre le za provokacijo, v demokratični družbi neprimerna, saj izpodbija temelje naše družbe (demokracija), ni spoštljiva do žrtev maoizma ter ne spodbuja dialoga in spoštovanja.

Podobno zavržna bi bila uporaba kombinacije nacističnih simbolov, četudi za namen provokacije. Zagotovo bi provokativno ikonografijo (na sliki), obsodili prav vsi iz vrst opozicijskih strank ali petkovih protestnikov (in prav je tako), a taisti akterji pač nimajo enakih standardov za komunistične simbole, ki jih vseskozi uporabljajo.

Za kaj se zavzema MAO?

Aktivist Roni Kordiš (@had) je Janšo pravilno opozoril, da so ti mladi že vseskozi aktivni na petkovih protestih; tudi hiter pogled na njihova socialna omrežja nam pokaže, da so nastali kmalu po nastopu nove vlade, eden večjih političnih ciljev pa je prav padec te vlade. Na njihovih straneh tako najdemo tudi podporo napisom iz protestov »smrt janšizmu svoboda vsem«.

Nasprotujejo nacionalizmu in rasizmu ter dodajajo, da »v svobodni družbi človek ne bi smel biti sojen po priimku« (razen, če se pišeš Janša). Zavzemajo se tudi za podnebno pravičnost, zaprtje TEŠ-a in ustavitev gradenj novih hidroelektrarn, čeprav ne predstavijo nobene alternativne energetski samooskrbi.

Da se njihove zahteve še bolj pokrijejo z zahtevami stranke Levica, dodajajo, da zahtevajo referendum o porabi 780 milijonov evrov za Slovensko vojsko. Temu lahko dodamo še boj proti kapitalu in pozive k omejevanju zasebne pobude med mediji (nasprotovanje novi okoljski zakonodaji in Novi24TV).

Vsak dober antifašist za svoj obstoj nujno potrebuje fašista. Če fašista ni, si ga pa izmisli, da potem lahko obračuna z njim.

Vsak antifašist potrebuje fašista za svoj obstoj

Vsak dober antifašist za svoj obstoj nujno potrebuje fašista. Če fašista ni, si ga pa izmisli, da potem lahko obračuna z njim. Trenutno je za mnoge petkove protestnike fašist poosebljen v predsedniku vlade. »Močno se krepi nacionalizem, opazne so podobnosti med trenutnim stanjem in stanjem pred 2. svetovno vojno,« opažajo pri Mladinski aktivistični organizaciji.

Med zahtevami, napisanimi na profilni sliki na Facebooku, se zavzemajo za ljudsko demokracijo. Mladim iz MAO očitno ni dovolj, da živimo v parlamentarni demokraciji, kjer hodimo na volitve - oni želijo ljudsko demokracijo. Morda ti mladi niti ne vedo, da so najbolj »ljudske« demokracije prav tiste, ki sistematično kršijo človekove pravice (med drugim tudi Ljudska republika Kitajska).

Bolj kot beremo zahteve te organizacije, bolj spoznavamo, da gre za močno levo usmerjeno aktivistično organizacijo. Četudi pravijo, da gre z logom za provokacijo in se distancirajo od totalitarizmov, so njihove zahteve zelo podobne parolam, pod katerimi se je izvedla marsikatera nasilna revolucija (če izvzamemo boj za podnebno pravičnost). Navsezadnje je tudi Mao svojo krvavo kulturno revolucijo vodil v duhu antifašizma in protikapitalizma.

Četudi pravijo, da gre z logom za provokacijo in se distancirajo od totalitarizmov, so njihove zahteve zelo podobne parolam, pod katerimi se je izvedla marsikatera nasilna revolucija

Politična aktivnost mladih je dobrodošla

Menim, da so zahteve progresivnih gibanj (za človekove pravice, za podnebno pravičnost …) zelo privlačne za večino mladih. Te organizacije želijo pri mladih vzbuditi občutek žrtve (kapitalizma, homofobije, rasizma, onesnaževanja …), na tak način pa postanejo prikladno politično orodje z univerzalnim mandatom zagovarjanja stališč mladih ("glas mladih").

Ta monopol nikakor ni reprezentativen v široki populaciji, zagotovo pa je med glasnejšimi. Mladi se namreč redko združujejo v politično aktivne skupine, ki bi podpirale konservativnejše vrednote, vrednote prostega trga, svobode govora ali parlamentarne demokracije.

Sam močno podpiram družbeno aktivnost in participacijo mladih. Spodbujam vse mlade, da ste aktivni, da spremljate medije in da vas ni strah izpostaviti svojih stališč na svojih družabnih omrežjih, čeprav bo to pomenilo, da boste imeli kakšnega sledilca manj.

Le s spoštljivo izmenjavo svojih stališč lahko krepimo demokratično družbo. »Razvijanje kritičnega mišljenja« (še ena izmed zahtev MAO v zahtevah za šolsko reformo) pa mora iti v vse smeri, tudi v kritično presojo uporabe revolucionarne ikonografije v javnem diskurzu.