Je kandidat za zaposlitev lahko aktivist BLM ali podpornik Donalda Trumpa?
POSLUŠAJ ČLANEK
Si želiš nove službe? Potem velja previdnost na družabnih omrežjih, kaže raziskava inštituta PennState. Njeni razultati kažejo, da ima posameznik v primeru izražanja svojih prepričanj na družabnih omrežjih bistveno manjše možnosti za zaposlitev. To velja zlasti v primerih, ko gre za potencialno polarizirajoče teme.
Prav tako se kadrovniki ob zaposlovanju izogibajo tistih, ki se zdijo preveč samozavestni ali si v objavah na družabnih omrežjih "dovolijo preveč". Zelo slaba referenca so tudi objave, ki nakazujejo na zlorabe drog in alkohola.
Raziskava ameriškega zaposlitvenega portala CareerBuilder kaže, da je v letu 2018 kar 70 % delodajalcev iskalo podatke o bodočih zaposlenih tudi na spletu, 60 % vprašanih pa je kandidate za delo na podlagi videnega tudi izločilo iz izbora.
Slovenskih raziskav na to temo še nimamo, vendar pa primeri iz vsakdanjega življenja kažejo, da se takšnih praks poslužujejo tudi slovenski kadrovniki. To jim navsezadnje dovoljuje tudi zakonodaja, vendar zgolj v primeru, da je vaš profil javno dostopen. Kadrovski svetovalci zato priporočajo, da objave na družabnih omrežjih omejite na kar najmanjši krog sledilcev.
Kaj pri delodajalcih dejansko vpliva na odločitev, da nas ne bodo zaposlili? Na to vprašanje je s svojo ekipo skušal odgovoriti Michael Tews, izredni profesor na Pennsylvania State University. Skupina je v raziskavo vključila 436 vodstvenih delavcev, od katerih jih je bila večina zaposlenih v gostinstvu, preostali pa v drugih panogah, od informacijske tehnologije do zdravstva. Udeleženci so dobili v roke bralni scenarij razgovora kandidata, ki se je na njem sicer odrezal dobro in pokazal navdušenje do ponujenega dela, vendar tudi slabost, da je morda nekoliko prehitro menjeval službe.
Nato so raziskovalci udeležencem v roke podali še 16 različnih hipotetičnih profilov, tako moških kot žensk, od katerih so nekateri kazali na močno ali šibko samozavest ter močna ali šibka mnenja o določenih dilemah. Iz profilov so bila pogosto razvidna tudi njihova stališča do alkohola in drog.
Raziskava je pokazala, da rekruterje najbolj odbija kandidatova preobsedenost z lastnimi stališči, medtem ko sta samozavest in zloraba alkohola in drog manj pomembna dejavnika.
Kot ob rezultatih poudarja Tews, je zelo verjetno, da takšen pristop rekruterjev izvira iz ocene, da se bodo takšni ljudje v primeru zaposlitve manj žrtvovali za podjetje, saj bodo bolj osredotočeni nase kot na cilje organizacije. Prav tako bi lahko objavljanje tem, ki delijo, pomenilo tudi njihovo slabše sodelovanje s preostalimi zaposlenimi.
Raziskava je pokazala tudi, da je morebitna zloraba alkohola ali drog za kadrovnike manj pomemben faktor od kandidatovih spornih mnenj ali njegove samozavesti, čeprav tudi ta spremenljivka nedvomno vpliva na rezultate.
Iz raziskave tako izhaja, da bi se morali kandidati izogibati objav, ki kažejo pretirano osredotočenost na lastna stališča, pretirano samozavest in na morebitne znake zlorabe prepovedanih drog.
Kot je za BBC opozorila profesorica na UQAM-ovi šoli za management in soavtorica študije o družbenih omrežjih in delu iz leta 2015 Ariane Ollier-Malaterre, se bodo namreč skupaj z vsakim, ki objavlja na družbenih omrežjih, postarale tudi njegove objave. Te pa bodo nato lahko vplivale tudi na kariero posameznika čez 10, 15, ali 20 let, ne glede na to, ali bo ta vmes morda spremenil prepričanje.
Objave na omrežju Twitter so pred časom v nemilost spravile tudi eno od uslužbenk RTV Slovenija, pa četudi je objavljala z anonimnega profila.
Prav tako se kadrovniki ob zaposlovanju izogibajo tistih, ki se zdijo preveč samozavestni ali si v objavah na družabnih omrežjih "dovolijo preveč". Zelo slaba referenca so tudi objave, ki nakazujejo na zlorabe drog in alkohola.
70 odstotkov delodajalcev je podatke o bodočih zaposlenih iskalo tudi na spletu, 60 odstotkov se jih je na podlagi teh informacij tudi odločalo
Raziskava ameriškega zaposlitvenega portala CareerBuilder kaže, da je v letu 2018 kar 70 % delodajalcev iskalo podatke o bodočih zaposlenih tudi na spletu, 60 % vprašanih pa je kandidate za delo na podlagi videnega tudi izločilo iz izbora.
Slovenskih raziskav na to temo še nimamo, vendar pa primeri iz vsakdanjega življenja kažejo, da se takšnih praks poslužujejo tudi slovenski kadrovniki. To jim navsezadnje dovoljuje tudi zakonodaja, vendar zgolj v primeru, da je vaš profil javno dostopen. Kadrovski svetovalci zato priporočajo, da objave na družabnih omrežjih omejite na kar najmanjši krog sledilcev.
Usodne objave
Kaj pri delodajalcih dejansko vpliva na odločitev, da nas ne bodo zaposlili? Na to vprašanje je s svojo ekipo skušal odgovoriti Michael Tews, izredni profesor na Pennsylvania State University. Skupina je v raziskavo vključila 436 vodstvenih delavcev, od katerih jih je bila večina zaposlenih v gostinstvu, preostali pa v drugih panogah, od informacijske tehnologije do zdravstva. Udeleženci so dobili v roke bralni scenarij razgovora kandidata, ki se je na njem sicer odrezal dobro in pokazal navdušenje do ponujenega dela, vendar tudi slabost, da je morda nekoliko prehitro menjeval službe.
Nato so raziskovalci udeležencem v roke podali še 16 različnih hipotetičnih profilov, tako moških kot žensk, od katerih so nekateri kazali na močno ali šibko samozavest ter močna ali šibka mnenja o določenih dilemah. Iz profilov so bila pogosto razvidna tudi njihova stališča do alkohola in drog.
Raziskava je pokazala, da rekruterje najbolj odbija kandidatova preobsedenost z lastnimi stališči, medtem ko sta samozavest in zloraba alkohola in drog manj pomembna dejavnika.
Kot ob rezultatih poudarja Tews, je zelo verjetno, da takšen pristop rekruterjev izvira iz ocene, da se bodo takšni ljudje v primeru zaposlitve manj žrtvovali za podjetje, saj bodo bolj osredotočeni nase kot na cilje organizacije. Prav tako bi lahko objavljanje tem, ki delijo, pomenilo tudi njihovo slabše sodelovanje s preostalimi zaposlenimi.
Objave ostanejo
Raziskava je pokazala tudi, da je morebitna zloraba alkohola ali drog za kadrovnike manj pomemben faktor od kandidatovih spornih mnenj ali njegove samozavesti, čeprav tudi ta spremenljivka nedvomno vpliva na rezultate.
Iz raziskave tako izhaja, da bi se morali kandidati izogibati objav, ki kažejo pretirano osredotočenost na lastna stališča, pretirano samozavest in na morebitne znake zlorabe prepovedanih drog.
Kot je za BBC opozorila profesorica na UQAM-ovi šoli za management in soavtorica študije o družbenih omrežjih in delu iz leta 2015 Ariane Ollier-Malaterre, se bodo namreč skupaj z vsakim, ki objavlja na družbenih omrežjih, postarale tudi njegove objave. Te pa bodo nato lahko vplivale tudi na kariero posameznika čez 10, 15, ali 20 let, ne glede na to, ali bo ta vmes morda spremenil prepričanje.
Objave na omrežju Twitter so pred časom v nemilost spravile tudi eno od uslužbenk RTV Slovenija, pa četudi je objavljala z anonimnega profila.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
5 komentarjev
APMMB2
Igor, nekaj je zanesljivo, da ti niti najnezahtevnejše službe ne bi dobil pri Janezu Janši, pa ne zato ker ga ne preneseš, ampak zato, ker ti manjka kar nekaj kolesc v glavi. Razen tega pa si še zloben.
IgorP
APMMB2 Če poznaš način kadrovanja, nisi zloben, le realen!
IgorP
Daj napišite še članek, kako kadruje vlada Janeza Janše in vse ostale vlade! Ne poneumljajte ljudi!
AlojzZ
Ja, pometajmo pred svojim pragom!
lukaab
vrag vas uzemi delodajalci in kadrovniki, kam pa to pelje ! vaša naloga je da kandidata ocenjujete na podlagi izkušenj, znanja, sposobnosti, mu nudite priložnost, kaj vas briga osebno življenje posameznika! zakonodajo je treba takoj spremeniti! Spodaj našteti argumenti ( podatki ) kažejo da Slovenija zadnjih 10 let rapidno nazaduje na številnih področjih, ki so bila prej po osamosvojitvi in do leta 2009-2010 v stabilnem položaju. Zlasti po letu 2011 smo priča vse večjemu nazadovanju države.
- Podatki statističnega urada kažejo da se je v letih 2012-2019 izselilo 64.646 državljanov Slovenije od teh se je v enakem obdobju nazaj v domovino priselilo 24.654 državljanov .
- V omenjenem obdobju 2012-2019 smo izgubili skoraj 40.000 Slovenskih državljanov, kar je NAJSLABŠE PO OSAMOSVOJITVI.
To pa pomembno vpliva na navidez nižjo brezposelnost.
- Leta 2008 je bilo število prejemnikov socialne pomoči 34.000, po zadnjih podatkih 2019 leta pa preko 92.300
- Javni dolg Slovenije znaša po zadnjih podatkih 2018 leta 70 % BDPja, leta 2019 je javni dolg znašal 66.1 % BDPja , še leta 2008 za primerjavo je javni dolg znašal 21,6 % BDP, po osamosvojitvi Slovenije je javni dolg znašal 16 % BDPja. V absolutnih številkah je javni dolg države v letu 2019 znašal 32 milijard evrov, leta 2008 pa 8 milijard evrov.
potem pa se čudite da ne dobite primernega kadra ??!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.