Je kandidat za zaposlitev lahko aktivist BLM ali podpornik Donalda Trumpa?

Uredništvo

Vir: Storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
Si želiš nove službe? Potem velja previdnost na družabnih omrežjih, kaže raziskava inštituta PennState. Njeni razultati kažejo, da ima posameznik v primeru izražanja svojih prepričanj na družabnih omrežjih bistveno manjše možnosti za zaposlitev. To velja zlasti v primerih, ko gre za potencialno polarizirajoče teme.

Prav tako se kadrovniki ob zaposlovanju izogibajo tistih, ki se zdijo preveč samozavestni ali si v objavah na družabnih omrežjih "dovolijo preveč". Zelo slaba referenca so tudi objave, ki nakazujejo na zlorabe drog in alkohola.

70 odstotkov delodajalcev je podatke o bodočih zaposlenih iskalo tudi na spletu, 60 odstotkov se jih je na podlagi teh informacij tudi odločalo


Raziskava ameriškega zaposlitvenega portala CareerBuilder kaže, da je v letu 2018 kar 70 % delodajalcev iskalo podatke o bodočih zaposlenih tudi na spletu, 60 % vprašanih pa je kandidate za delo na podlagi videnega tudi izločilo iz izbora.

Slovenskih raziskav na to temo še nimamo, vendar pa primeri iz vsakdanjega življenja kažejo, da se takšnih praks poslužujejo tudi slovenski kadrovniki. To jim navsezadnje dovoljuje tudi zakonodaja, vendar zgolj v primeru, da je vaš profil javno dostopen. Kadrovski svetovalci zato priporočajo, da objave na družabnih omrežjih omejite na kar najmanjši krog sledilcev.

Usodne objave


Kaj pri delodajalcih dejansko vpliva na odločitev, da nas ne bodo zaposlili? Na to vprašanje je s svojo ekipo skušal odgovoriti Michael Tews, izredni profesor na Pennsylvania State University. Skupina je v raziskavo vključila 436 vodstvenih delavcev, od katerih jih je bila večina zaposlenih v gostinstvu, preostali pa v drugih panogah, od informacijske tehnologije do zdravstva. Udeleženci so dobili v roke bralni scenarij razgovora kandidata, ki se je na njem sicer odrezal dobro in pokazal navdušenje do ponujenega dela, vendar tudi slabost, da je morda nekoliko prehitro menjeval službe.

Nato so raziskovalci udeležencem v roke podali še 16 različnih hipotetičnih profilov, tako moških kot žensk, od katerih so nekateri kazali na močno ali šibko samozavest ter močna ali šibka mnenja o določenih dilemah. Iz profilov so bila pogosto razvidna tudi njihova stališča do alkohola in drog.

Raziskava je pokazala, da rekruterje najbolj odbija kandidatova preobsedenost z lastnimi stališči, medtem ko sta samozavest in zloraba alkohola in drog manj pomembna dejavnika.

Kot ob rezultatih poudarja Tews, je zelo verjetno, da takšen pristop rekruterjev izvira iz ocene, da se bodo takšni ljudje v primeru zaposlitve manj žrtvovali za podjetje, saj bodo bolj osredotočeni nase kot na cilje organizacije. Prav tako bi lahko objavljanje tem, ki delijo, pomenilo tudi njihovo slabše sodelovanje s preostalimi zaposlenimi.

Objave ostanejo


Raziskava je pokazala tudi, da je morebitna zloraba alkohola ali drog za kadrovnike manj pomemben faktor od kandidatovih spornih mnenj ali njegove samozavesti, čeprav tudi ta spremenljivka nedvomno vpliva na rezultate.

Iz raziskave tako izhaja, da bi se morali kandidati izogibati objav, ki kažejo pretirano osredotočenost na lastna stališča, pretirano samozavest in na morebitne znake zlorabe prepovedanih drog.

Kot je za BBC opozorila profesorica na UQAM-ovi šoli za management in soavtorica študije o družbenih omrežjih in delu iz leta 2015 Ariane Ollier-Malaterre, se bodo namreč skupaj z vsakim, ki objavlja na družbenih omrežjih, postarale tudi njegove objave. Te pa bodo nato lahko vplivale tudi na kariero posameznika čez 10, 15, ali 20 let, ne glede na to, ali bo ta vmes morda spremenil prepričanje.

Objave na omrežju Twitter so pred časom v nemilost spravile tudi eno od uslužbenk RTV Slovenija, pa četudi je objavljala z anonimnega profila.

KOMENTAR: Uredništvo
Vse bolj v getu tišine ali pomoč pri iskanju kadrov s hrbtenico?
Predvsem v ZDA, kjer so podpornikom Donalda Trumpa že zagorozili z izgubo služb, vse bolj pa tudi pri nas, v družbeni klimi zatiranja konservativnih glasov, postaja vse bolj problematično deljenje ali nedeljenje določenih objav. Na primer deljenje objav konservativnih avtorjev in nedeljenje objav gibanja Black Lives Matter. Glede na razultate študije bo za vse tiste, ki jih skrbi, da bi bili preveč politični na socialnih omrežjih, mogoče deliti bolj ali manj fotografije "kužkov in rožic". Problematično bo, če bodo družbena omrežja, potem ko so prinesla svobodno delitev mnenj in informacija, ljudi postisnila stran od dialoga, jim tudi na spletu odvzela možnost deliti, kar res mislijo. Druga pot pa je pot samozavesti. Pot vztrajanja pri svojih stališčih, deljenju na socialnih omrežjih in upanju, da bo tudi delodajalec cenil morebitno izkazano odprtost za drugačna stališča, dialog in določeno prepričanje. Človek, ki ne ve, kaj misli in zagovarja ter kakšne so njegove vrednote, sploh ni nujno najboljši kader ...
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike