Je imetje greh samo po sebi?
POSLUŠAJ ČLANEK
Kot potrošniki razmišljamo v okvirih kupovanja več, boljšega in novega. Če imamo na razpolago sredstva, si lahko privoščimo nakupe, ki vodijo v stanje zadovoljstva, celo kratkotrajne sreče.
Naše nakupovalne navade lahko prikrijejo naše pomanjkljivosti ali dvome v lastno samozavest in javno podobo: sem fizično privlačen? Se ljudje po meni zgledujejo in me spoštujejo? Me ljudje dojemajo kot močnega in samozavestnega?
Na materialne stvari v življenju se naslanjamo, kot da je to vse, kar je vrednega ohraniti. Bo Bog obsodil ljudi, ki imajo denar in hrano? Bodo ljudje, ki se smejijo in tisti, o katerih govorimo lepo, prav tako obsojeni?
Nasprotno namreč slišimo o blagoslovu vseh, ki so revni, ki nimajo hrane, tistih, ki žalujejo in so zaničevani v Jezusovem imenu. Zastavlja se vprašanje: kje in v koga polagamo naše zaupanje?
Prerok Jeremija verjame, da vsak, kdor zaupa v človeška bitja, torej vsak, ki zaupa v meso (v moč človeka, ne božanskega), in kdor svoje srce obrne stran od Boga, poškoduje svojo dušo. Znotraj tega je zanikanje prevlade Boga, ki ga nadomešča misel, da je človek kreator neomejenih dobrin, za ljudi brezplodno in ne daje rezultatov.
Smo torej prisiljeni verjeti, da kdorkoli ima nekaj več denarja, ne stopi v Božje kraljestvo? In da kdor se smeji, zabava, ne stopi v Božje kraljestvo? Najbrž nam tega ni treba verjeti. Naš Gospod svari predvsem pred postavljanjem naših materialnih dobrin pred Boga samega.
Bog je vseveden in vsemogočen, kot hkrati tudi naš najbolj ljubeči Stvarnik in Oče. Zato je prav, da vanj položimo vse svoje upe. Nobena druga oseba ali stvar si ne zasluži zaupanja, kot ga namenjamo Bogu. Pavel citira pismo Korintčanom: "Če v Kristusa verujemo samo za to življenje, smo najbolj usmiljenja vredni od vseh." in "Bog ni naše sredstvo za doseganje tistega, kar želimo, ne moremo reči: kristjani hrepenimo po Kristusu in Kristus bo zagotovil."
V nasprotovanju tovrstnim starim vzorcem prizadevanj za več, namesto zadovoljstva z malim, apostol Luka opozarja, da ekscesno uživanje zemeljskih dobrin pripelje le do začasnega občutka veselja, ki se na koncu prelevi v občutek praznine in življenja brez smisla. Skušnjava za vse nas je, da vzamemo kar želimo in pri tem pozabljamo na druge. Ampak to notranje občutje je v nasprotju z evangelijem. V sebi imamo nagnjenost k samoohranjanju in ne k samožrtvovanju. Prav pogosto tako radodarnost revnih sramoti bogate. Spomnite se zgodbe o ubogi vdovi z dvema novčičema.
Šele takrat, ko sprejmemo koncept darovanja in pomoči drugim, se začenja naše upanje po večnem življenju. To je upanje, da se lahko postimo zato, da imajo drugi hrano. To je vera, da lahko jočemo, ko vidimo bedo naših bratov in sester, in posledično, po možnosti takoj, najdemo sočutje in milost, da jim pomagamo.
Verjeti moramo v Boga, ne v njegovo stvaritev, da nas vodi v svoje kraljestvo in obdrži na svoji poti.
Naše nakupovalne navade lahko prikrijejo naše pomanjkljivosti ali dvome v lastno samozavest in javno podobo: sem fizično privlačen? Se ljudje po meni zgledujejo in me spoštujejo? Me ljudje dojemajo kot močnega in samozavestnega?
Na materialne stvari v življenju se naslanjamo, kot da je to vse, kar je vrednega ohraniti. Bo Bog obsodil ljudi, ki imajo denar in hrano? Bodo ljudje, ki se smejijo in tisti, o katerih govorimo lepo, prav tako obsojeni?
Nasprotno namreč slišimo o blagoslovu vseh, ki so revni, ki nimajo hrane, tistih, ki žalujejo in so zaničevani v Jezusovem imenu. Zastavlja se vprašanje: kje in v koga polagamo naše zaupanje?
Prerok Jeremija verjame, da vsak, kdor zaupa v človeška bitja, torej vsak, ki zaupa v meso (v moč človeka, ne božanskega), in kdor svoje srce obrne stran od Boga, poškoduje svojo dušo. Znotraj tega je zanikanje prevlade Boga, ki ga nadomešča misel, da je človek kreator neomejenih dobrin, za ljudi brezplodno in ne daje rezultatov.
Šele takrat, ko sprejmemo koncept darovanja in pomoči drugim, se začenja naše upanje po večnem življenju.
Pravo vprašanje je, kaj postavljamo na prvo mesto
Smo torej prisiljeni verjeti, da kdorkoli ima nekaj več denarja, ne stopi v Božje kraljestvo? In da kdor se smeji, zabava, ne stopi v Božje kraljestvo? Najbrž nam tega ni treba verjeti. Naš Gospod svari predvsem pred postavljanjem naših materialnih dobrin pred Boga samega.
Bog je vseveden in vsemogočen, kot hkrati tudi naš najbolj ljubeči Stvarnik in Oče. Zato je prav, da vanj položimo vse svoje upe. Nobena druga oseba ali stvar si ne zasluži zaupanja, kot ga namenjamo Bogu. Pavel citira pismo Korintčanom: "Če v Kristusa verujemo samo za to življenje, smo najbolj usmiljenja vredni od vseh." in "Bog ni naše sredstvo za doseganje tistega, kar želimo, ne moremo reči: kristjani hrepenimo po Kristusu in Kristus bo zagotovil."
V nasprotovanju tovrstnim starim vzorcem prizadevanj za več, namesto zadovoljstva z malim, apostol Luka opozarja, da ekscesno uživanje zemeljskih dobrin pripelje le do začasnega občutka veselja, ki se na koncu prelevi v občutek praznine in življenja brez smisla. Skušnjava za vse nas je, da vzamemo kar želimo in pri tem pozabljamo na druge. Ampak to notranje občutje je v nasprotju z evangelijem. V sebi imamo nagnjenost k samoohranjanju in ne k samožrtvovanju. Prav pogosto tako radodarnost revnih sramoti bogate. Spomnite se zgodbe o ubogi vdovi z dvema novčičema.
Šele takrat, ko sprejmemo koncept darovanja in pomoči drugim, se začenja naše upanje po večnem življenju. To je upanje, da se lahko postimo zato, da imajo drugi hrano. To je vera, da lahko jočemo, ko vidimo bedo naših bratov in sester, in posledično, po možnosti takoj, najdemo sočutje in milost, da jim pomagamo.
Verjeti moramo v Boga, ne v njegovo stvaritev, da nas vodi v svoje kraljestvo in obdrži na svoji poti.
Nedeljski duhovni nagovor je prevod s spletne strani Benediktinskega samostana Kristusa v puščavi, Nova Mehika, ZDA.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
3 komentarjev
AlojzZ
Je imetje greh samo po sebi?
Najprej odgovor: "NE!" Potem pa pojasnitev: Zlo oziroma greh je vezano na človeka. Ko je človek poskusil jabolko spoznanja, kaj je dobro in kaj je zlo, govorimo o grehu.
Sicer pa še celo ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE, kot so sprejete v Sloveniji, govorijo:
33. člen
(pravica do zasebne lastnine in dedovanja)
Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
Drugo pa je, ko zasebna lastnina postane malik. To je pa čisto nekaj drugega! Takrat pa velja:
In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Mt 19,24)
Kraševka
dzi......
Vem, da si postavljen na ta portal, da blatiš Cerkev. Vedi, da Cerkvi darujemo (TI VEM, DA NISI MED NJIMI) verniki. V njeni dolgi 2000 letni zgodovini so ji nekateri tudi darovali s testamentom po smrti. To je njihova volja.
Kdor je prišel do posesti s poštenim delom ali pa z dediščino, je vsega SPOŠTOVANJA VREDEN. Pomembno je le, da z imetjem pravilno upravlja v prid sebe, svojih in drugih ljudi. (Bog je dal talente vsakemu, kako z njimi upravlja je pa njegova volja)
VELIK GREH pa je, če kdo obogati s sleparijo. In tem so včasih podobni nekateri (ne plačujejo delavcev, podizvajalcev, dobaviteljev....) novodobni bogataši.
IgorP
Kraševka Vse kar si napisala, je temeljni odmik od Kristusovega nauka, ki pridiga o skromnosti in ponižnosti vernikov in cerkve!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.