Je Golob idejo za svojo prehransko politiko dobil v magistrski nalogi svoje nove partnerke o diskriminaciji veganov?

Tomaž Kavčič
vir: twitter.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Robert Golob se je državne proslave na predvečer kulturnega praznika udeležil v spremstvu mnogo mlajše dame, Tine Gaber, ki so jo mediji razglasili za njegovo novo partnerko. Po tem, ko so pred približno mesecem dni v javnosti zaokrožile informacije, da sta par, je bilo to prvič, da sta se skupaj predstavila javnosti. Golob je sicer poročen in ima tri najstniške otroke.

Tina Gaber je tako v teh dneh eden izmed najbolj klikanih zadetkov med Slovenci na Googlu. Medtem ko se večina ukvarja predvsem z njeno manekensko in voditeljsko kariero, smo mi postali pozorni na njene prehranske navade, ki se odražajo tudi skozi njeno magistrsko delo. Gabrova je namreč zaprisežena veganka, v magistrski nalogi je raziskovala diskriminacijo veganov v družbi, uživanje mesa pa je povezala s seksizmom in rasizmom.

Na mestu je vprašanje ali je promoviranje brezmesne hrane in posredno veganstva, ki ga predsednik vlade izvaja od bruseljskega parketa pa do domačih logov, posledica zagretosti njegove nove partnerke za to temo. Če je tako, lahko, glede na vsebino njene magistrske naloge, predvsem državljani, ki si kdaj privoščijo kakšno mesno kosilo, upajo, da je Golob ni prebral v celoti.

Nekdanja misica, lobistka in vplivnica na instagramu Tina Gaber je zaprisežena veganka. Kot velika ljubiteljica živali se ne dotakne ne mesa ne nobene hrane živalskega izvora, recimo mleka ali medu.


Vsi mi smo živali, "nečloveške" in "človeške"


Letos je minilo osem let, odkar je Tini neko predavanje porušilo njene stare navade in je na vse živali tega sveta začela gledati enako ter postala njihova zagovornica in veganka. »Otepam se specizma. Zakaj? Vsi mi smo živali, ki na enak način čutimo bolečino, strah, žalost, osamljenost … In vse to, kar dandanes še zmeraj delamo milijardam živih bitij po vsem svetu zaradi dobička, je na žalost dokaz, da morda le nismo najinteligentnejša vrsta na tem planetu,« je dejala v intervjuju za Moški svet.

Doma jo spremlja kuža, hkrati pa je botrica pujsu in kozličku, je dejala v preteklih intervjujih.

Glede na to, da je velika borka za pravice živali, ni čudno, da je svoje magistrsko delo Diskriminacija veganov v različnih socialnih okoljih na Fakulteti za družbene vede pred šestimi leti posvetila ravno veganstvu.

V njeni magistrski nalogi smo ljudje in živali eno, ali če smo bolj natančni, ljudje smo zgolj ena vrsta »čutečih živali«. V svoji nalogi pa nato Gabrova deli »človeške« in »nečloveške« živali, iz tega pa razvije misel, da mnogi iz prve skupine diskriminiramo »nečloveške živali«. »Mnogi biologi že dolgo priznavajo, da ni nobenega znanstvenega razloga za postavitev ljudi nad nečloveške živali. To dokazuje že sklicevanje na Darwina. Vse to, kar smo se naučili v biologiji v zadnjem stoletju in pol, podpira to trditev,« piše v svoji magistrski nalogi.

Ženske bi jedle vegansko, a kulturne norme od njih zahtevajo, da jedo meso


V magistrski nalogi dokazuje, da je veganstvo zelo povezano tudi s spolom, tako naj bi bilo kar 70 % veganov ženskega spola, te pa so zato po njenem mnenju tudi velikokrat diskriminirane. »Ker tradicionalne gospodinjske delitve dela še vedno obstajajo, so ženske odgovorne za nakup in porabo hrane v njihovih družinah, s čimer naj bi posledično vplivale na prehranske navade celotne družine. Vendar zaradi hierahične delitve moči v družini temu velikokrat ni tako … Kulturne norme od žensk velikokrat zahtevajo, da užijejo večje količine in več vrst mesa, kot bi ga, če ne bi živele v družinski skupnosti.«

Moški po njenem mnenju tako tudi nimamo toliko sočutja do živali, saj »moško skrb omejujejo zahteve moške dominance. Moško sočutje do živali je torej omejeno z vidika oblikovanja moškosti v nasprotju z ženskostjo.«

Skepsa do zdravnikov in gnev do reklamne akcije kmetijskega ministrstva


Zanimivo je tudi njeno razmišljanje o pojmu mesojedstva. "Le-tega je moč opredeliti kot silo in moč oz. ko oseba x nekoga spremeni v stvar." Zaznati je tudi skepso do zdravnikov, ko govori o svoji izkušnji iz UKC, kjer ji je bilo čudno, da iz piramide zdrave prehrane še vedno piše, da moramo jesti mleko in mlečne izdelke ter da dovolijo srčnemu bolniku jesti tudi pršut. "Nikoli nisem mogla doumeti, kako lahko dan in noč berem knjige, gledam dokumentarne filme in poslušam intervjuje, ki trdijo drugače, kot strokovnjaki pri nas v Sloveniji."

Po njenem mnenju je vedno bolj pod vprašajem, kako na zdravje vplivajo nekateri živalski proizvodi, zaradi bolezni, ki jih prinašajo. Ob tem se obregne tudi ob Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, ki z državnimi subvencijami, »ki so vredne milijone … smo davkoplačevalci podprli financiranje oglasov z nekritično uporabljenim naslovom »Super hrana«, s čimer promovirajo in poveličujejo meso ter posledično slovensko prebivalstvo pozivajo k prehranjevanju s »super« mesom.«

Diskriminacija vrst – specizem je skovan po vzoru rasizma in seksizma


V svoji magistrski nalogi razloži tudi pojem specizem, torej diskriminacijo na podlagi vrste. Pravi, da je »ločnica, ki smo jo zarisali med pripadniki vrste homo sapiens in drugimi živalmi z moralnega vidika tako pomembna, da se zdi ta koncept tako rekoč zamenljiv s pojmom človeškega šovinizma. Specizem je skovan po vzoru rasizma in seksizma. Rasisti kršijo načelo enakosti, ker pripisujejo večjo težo interesom pripadnikov svoje rase, …. Seksisti kršijo načelo enakosti z dajanjem prednosti interesom pripadnikov lastnega spola. Podobno specisti dovoljujejo, da interesi njihove vrste prevladajo nad višjimi interesi pripadnikov drugih vrst«.

To utemeljuje s stavkom, če nekdo v naši vrsti ni dovolj inteligenten glede na naša merila, ga zato ne izkoriščamo ali počnemo z njim kar želimo. Zato je prepričana, da je specizem podoben sovraštvu do temnopoltih, Judov, in žensk. »Ali dajemo prednost interesom lastne vrste proti tistim pripadnikom drugih vrst? Ravno to je namreč tisto, kar smo belopolti nekoč počeli temnopoltim, nacisti judom, moški ženskam in kar danes ljudje počnemo živalim, kljub temu, da je zahvaljujoč prehranski industriji in drugim industrijam popolnoma preprosto živeti brez živalskih produktov.« Mesojedstvo za živali je po njenem mnenju tako kot rasizem za ljudi, anstisemitizem za jude, homofobija za homoseksualce in seksizem za ženske.

Diskriminacija veganov na delovnih mestih in ker ne morejo povsod dobiti hrane


Glede diskriminacije veganov pa v svoji magistrski nalogi ugotavlja, da velikokrat trpijo zaradi nadlegovanja, imajo težave na svojem delovnem mestu ali težko najdejo vegansko hrano. Veliko diskriminacije naj bi bilo tudi nevidne, kjer gre za pritisk množice mesojedcev, opazke pa vegani ne razumejo kot diskriminacijo, čeprav to po mnenju Gabrove zagotovo je.

Nato razčleni diskriminacijo do veganov skozi vegafobijo, kjer so »vegani pogosto obravanavani slabše kot drugi samo zato, ker so vegani. Primeri vegafobije se pojavljajo, ko ljudje stresajo šale na račun veganov, imajo neprimerne opazke, strastno jedo meso pred vegani, le da bi jih užalili in osramotili.«

Drugi primer diskriminacije do veganov je po mnenju Gabrove opaziti, ko se »veganov ne jemlje resno, predvsem njihovih argumentov, prepričanj, pa tudi dejstev, za katerimi stojijo.« Vegani naj bi trpeli zaradi diskriminacije tudi, ker imajo menedžerji številne predsodke napram veganom, in zato za vegane »ni posluha v njihovem podjetju.« Vegani naj bi bili prav na delovnih mestih deležni tudi strukturne diskriminacije, ko so »prisiljeni »uporabljati« ali »izrabljati« živali, da bi lahko opravljali naloge, ki jih je mogoče opraviti tudi brez izrabljanja živali.« K diskriminaciji pa jih sili tudi država, ko morajo plačevati posredne ali neposredne davke, s katerimi država financira nekatere oblike izkoriščanja živali. Vegani naj bi bili po mnenju Tine Gaber diskriminirani tudi v javni sferi, šolah univerzah, službah in bolnišnicah, saj naj bi tam primanjkovalo hrane, ki je primerna za vegane, ali pa celo take hrane ni.

Pod mentorstvom Draga Kosa
Mentor njene magistrske naloge iz leta 2017 je sicer profesor s katedre za analitsko sociologijo FDV, dr. Drago Kos. V javnosti se sicer ne pojavlja toliko kot njegov razvpiti soimenjak iz policijsko-obveščevalnih vrst, je pa pred leti vseeno odmevala njegova izjava, nanašajoča se na zaprtje trgovin ob nedeljah.

Takrat je argument zaprtja trgovin zaradi zaščite družine označil za »ideološko pretiravanje«. Ter dodal: »Če bo družina kdaj razpadla zato, ker so trgovine odprte tudi ob nedeljah, bom šel za mediatorja.« Dejal je še, da so že v prejšnji kampanji proti nedeljskemu odprtju trgovin (leta 2003) na podoben način ščitili vero, saj je bila tudi Cerkev proti temu, da bi ljudje ob nedeljah obiskovali trgovine.



Če bo družina kdaj razpadla zato, ker so trgovine odprte tudi ob nedeljah, bom šel za mediatorja. Kos še spomni, da so že v prejšnji kampanji proti nedeljskemu odprtju trgovin (leta 2003) na podoben način ščitili vero, saj je bila tudi Cerkev proti temu, da bi ljudje ob nedeljah obiskovali trgovine“.

Gabrova in Golob sta se sicer spoznala prek njene sestre Urške Gaber, nekdanje poslovne sekretarke na Gen-I, ki je zdaj zaposlena v kabinetu predsednika vlade.



Gabrova je precej pozornosti pobrala tudi v času protestov proti Janševi vladi, ko je na svojem Instagramovem profilu delila svojo zaskrbljenost nad ravnanjem s konji na protestih. »Ne razumem, zakaj moramo pri vseh motorjih, tankih, bagrih in ostalih vesoljskih ladjah, ki jih ponuja motorizirano in elektrificirano 3. tisočletje v nasilne in glasne izgrede vlečt konjenico?« je zapisala takrat.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golobji premislek pri koritu
  • 09. 12. 2023
Odmev leta 2023: leto Golobovega razodetja, prelomljenih obljub, fatalnih žensk in ljudske solidarnosti
  • 29. 12. 2023
Odmev tedna: Kravje kupčije
  • 24. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja