Je Golob idejo za svojo prehransko politiko dobil v magistrski nalogi svoje nove partnerke o diskriminaciji veganov?

Slovenija

Tomaž Kavčič

Komentarjev: 59
vir: twitter.com

Predsednik vlade Robert Golob se je državne proslave na predvečer kulturnega praznika udeležil v spremstvu mnogo mlajše dame, Tine Gaber, ki so jo mediji razglasili za njegovo novo partnerko. Po tem, ko so pred približno mesecem dni v javnosti zaokrožile informacije, da sta par, je bilo to prvič, da sta se skupaj predstavila javnosti. Golob je sicer poročen in ima tri najstniške otroke.

Tina Gaber je tako v teh dneh eden izmed najbolj klikanih zadetkov med Slovenci na Googlu. Medtem ko se večina ukvarja predvsem z njeno manekensko in voditeljsko kariero, smo mi postali pozorni na njene prehranske navade, ki se odražajo tudi skozi njeno magistrsko delo. Gabrova je namreč zaprisežena veganka, v magistrski nalogi je raziskovala diskriminacijo veganov v družbi, uživanje mesa pa je povezala s seksizmom in rasizmom.

Na mestu je vprašanje ali je promoviranje brezmesne hrane in posredno veganstva, ki ga predsednik vlade izvaja od bruseljskega parketa pa do domačih logov, posledica zagretosti njegove nove partnerke za to temo. Če je tako, lahko, glede na vsebino njene magistrske naloge, predvsem državljani, ki si kdaj privoščijo kakšno mesno kosilo, upajo, da je Golob ni prebral v celoti.

Nekdanja misica, lobistka in vplivnica na instagramu Tina Gaber je zaprisežena veganka. Kot velika ljubiteljica živali se ne dotakne ne mesa ne nobene hrane živalskega izvora, recimo mleka ali medu.

Vsi mi smo živali, “nečloveške” in “človeške”

Letos je minilo osem let, odkar je Tini neko predavanje porušilo njene stare navade in je na vse živali tega sveta začela gledati enako ter postala njihova zagovornica in veganka. »Otepam se specizma. Zakaj? Vsi mi smo živali, ki na enak način čutimo bolečino, strah, žalost, osamljenost … In vse to, kar dandanes še zmeraj delamo milijardam živih bitij po vsem svetu zaradi dobička, je na žalost dokaz, da morda le nismo najinteligentnejša vrsta na tem planetu,« je dejala v intervjuju za Moški svet.

Doma jo spremlja kuža, hkrati pa je botrica pujsu in kozličku, je dejala v preteklih intervjujih.

Glede na to, da je velika borka za pravice živali, ni čudno, da je svoje magistrsko delo Diskriminacija veganov v različnih socialnih okoljih na Fakulteti za družbene vede pred šestimi leti posvetila ravno veganstvu.

V njeni magistrski nalogi smo ljudje in živali eno, ali če smo bolj natančni, ljudje smo zgolj ena vrsta »čutečih živali«. V svoji nalogi pa nato Gabrova deli »človeške« in »nečloveške« živali, iz tega pa razvije misel, da mnogi iz prve skupine diskriminiramo »nečloveške živali«. »Mnogi biologi že dolgo priznavajo, da ni nobenega znanstvenega razloga za postavitev ljudi nad nečloveške živali. To dokazuje že sklicevanje na Darwina. Vse to, kar smo se naučili v biologiji v zadnjem stoletju in pol, podpira to trditev,« piše v svoji magistrski nalogi.

Ženske bi jedle vegansko, a kulturne norme od njih zahtevajo, da jedo meso

V magistrski nalogi dokazuje, da je veganstvo zelo povezano tudi s spolom, tako naj bi bilo kar 70 % veganov ženskega spola, te pa so zato po njenem mnenju tudi velikokrat diskriminirane. »Ker tradicionalne gospodinjske delitve dela še vedno obstajajo, so ženske odgovorne za nakup in porabo hrane v njihovih družinah, s čimer naj bi posledično vplivale na prehranske navade celotne družine. Vendar zaradi hierahične delitve moči v družini temu velikokrat ni tako … Kulturne norme od žensk velikokrat zahtevajo, da užijejo večje količine in več vrst mesa, kot bi ga, če ne bi živele v družinski skupnosti.«

Moški po njenem mnenju tako tudi nimamo toliko sočutja do živali, saj »moško skrb omejujejo zahteve moške dominance. Moško sočutje do živali je torej omejeno z vidika oblikovanja moškosti v nasprotju z ženskostjo.«

Skepsa do zdravnikov in gnev do reklamne akcije kmetijskega ministrstva

Zanimivo je tudi njeno razmišljanje o pojmu mesojedstva. “Le-tega je moč opredeliti kot silo in moč oz. ko oseba x nekoga spremeni v stvar.” Zaznati je tudi skepso do zdravnikov, ko govori o svoji izkušnji iz UKC, kjer ji je bilo čudno, da iz piramide zdrave prehrane še vedno piše, da moramo jesti mleko in mlečne izdelke ter da dovolijo srčnemu bolniku jesti tudi pršut. “Nikoli nisem mogla doumeti, kako lahko dan in noč berem knjige, gledam dokumentarne filme in poslušam intervjuje, ki trdijo drugače, kot strokovnjaki pri nas v Sloveniji.”

Po njenem mnenju je vedno bolj pod vprašajem, kako na zdravje vplivajo nekateri živalski proizvodi, zaradi bolezni, ki jih prinašajo. Ob tem se obregne tudi ob Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, ki z državnimi subvencijami, »ki so vredne milijone … smo davkoplačevalci podprli financiranje oglasov z nekritično uporabljenim naslovom »Super hrana«, s čimer promovirajo in poveličujejo meso ter posledično slovensko prebivalstvo pozivajo k prehranjevanju s »super« mesom.«

Diskriminacija vrst – specizem je skovan po vzoru rasizma in seksizma

V svoji magistrski nalogi razloži tudi pojem specizem, torej diskriminacijo na podlagi vrste. Pravi, da je »ločnica, ki smo jo zarisali med pripadniki vrste homo sapiens in drugimi živalmi z moralnega vidika tako pomembna, da se zdi ta koncept tako rekoč zamenljiv s pojmom človeškega šovinizma. Specizem je skovan po vzoru rasizma in seksizma. Rasisti kršijo načelo enakosti, ker pripisujejo večjo težo interesom pripadnikov svoje rase, …. Seksisti kršijo načelo enakosti z dajanjem prednosti interesom pripadnikov lastnega spola. Podobno specisti dovoljujejo, da interesi njihove vrste prevladajo nad višjimi interesi pripadnikov drugih vrst«.

To utemeljuje s stavkom, če nekdo v naši vrsti ni dovolj inteligenten glede na naša merila, ga zato ne izkoriščamo ali počnemo z njim kar želimo. Zato je prepričana, da je specizem podoben sovraštvu do temnopoltih, Judov, in žensk. »Ali dajemo prednost interesom lastne vrste proti tistim pripadnikom drugih vrst? Ravno to je namreč tisto, kar smo belopolti nekoč počeli temnopoltim, nacisti judom, moški ženskam in kar danes ljudje počnemo živalim, kljub temu, da je zahvaljujoč prehranski industriji in drugim industrijam popolnoma preprosto živeti brez živalskih produktov.« Mesojedstvo za živali je po njenem mnenju tako kot rasizem za ljudi, anstisemitizem za jude, homofobija za homoseksualce in seksizem za ženske.

Diskriminacija veganov na delovnih mestih in ker ne morejo povsod dobiti hrane

Glede diskriminacije veganov pa v svoji magistrski nalogi ugotavlja, da velikokrat trpijo zaradi nadlegovanja, imajo težave na svojem delovnem mestu ali težko najdejo vegansko hrano. Veliko diskriminacije naj bi bilo tudi nevidne, kjer gre za pritisk množice mesojedcev, opazke pa vegani ne razumejo kot diskriminacijo, čeprav to po mnenju Gabrove zagotovo je.

Nato razčleni diskriminacijo do veganov skozi vegafobijo, kjer so »vegani pogosto obravanavani slabše kot drugi samo zato, ker so vegani. Primeri vegafobije se pojavljajo, ko ljudje stresajo šale na račun veganov, imajo neprimerne opazke, strastno jedo meso pred vegani, le da bi jih užalili in osramotili.«

Drugi primer diskriminacije do veganov je po mnenju Gabrove opaziti, ko se »veganov ne jemlje resno, predvsem njihovih argumentov, prepričanj, pa tudi dejstev, za katerimi stojijo.« Vegani naj bi trpeli zaradi diskriminacije tudi, ker imajo menedžerji številne predsodke napram veganom, in zato za vegane »ni posluha v njihovem podjetju.« Vegani naj bi bili prav na delovnih mestih deležni tudi strukturne diskriminacije, ko so »prisiljeni »uporabljati« ali »izrabljati« živali, da bi lahko opravljali naloge, ki jih je mogoče opraviti tudi brez izrabljanja živali.« K diskriminaciji pa jih sili tudi država, ko morajo plačevati posredne ali neposredne davke, s katerimi država financira nekatere oblike izkoriščanja živali. Vegani naj bi bili po mnenju Tine Gaber diskriminirani tudi v javni sferi, šolah univerzah, službah in bolnišnicah, saj naj bi tam primanjkovalo hrane, ki je primerna za vegane, ali pa celo take hrane ni.

Pod mentorstvom Draga Kosa
Mentor njene magistrske naloge iz leta 2017 je sicer profesor s katedre za analitsko sociologijo FDV, dr. Drago Kos. V javnosti se sicer ne pojavlja toliko kot njegov razvpiti soimenjak iz policijsko-obveščevalnih vrst, je pa pred leti vseeno odmevala njegova izjava, nanašajoča se na zaprtje trgovin ob nedeljah.

Takrat je argument zaprtja trgovin zaradi zaščite družine označil za »ideološko pretiravanje«. Ter dodal: »Če bo družina kdaj razpadla zato, ker so trgovine odprte tudi ob nedeljah, bom šel za mediatorja.« Dejal je še, da so že v prejšnji kampanji proti nedeljskemu odprtju trgovin (leta 2003) na podoben način ščitili vero, saj je bila tudi Cerkev proti temu, da bi ljudje ob nedeljah obiskovali trgovine.

Če bo družina kdaj razpadla zato, ker so trgovine odprte tudi ob nedeljah, bom šel za mediatorja. Kos še spomni, da so že v prejšnji kampanji proti nedeljskemu odprtju trgovin (leta 2003) na podoben način ščitili vero, saj je bila tudi Cerkev proti temu, da bi ljudje ob nedeljah obiskovali trgovine“.

Gabrova in Golob sta se sicer spoznala prek njene sestre Urške Gaber, nekdanje poslovne sekretarke na Gen-I, ki je zdaj zaposlena v kabinetu predsednika vlade.

Gabrova je precej pozornosti pobrala tudi v času protestov proti Janševi vladi, ko je na svojem Instagramovem profilu delila svojo zaskrbljenost nad ravnanjem s konji na protestih. »Ne razumem, zakaj moramo pri vseh motorjih, tankih, bagrih in ostalih vesoljskih ladjah, ki jih ponuja motorizirano in elektrificirano 3. tisočletje v nasilne in glasne izgrede vlečt konjenico?« je zapisala takrat.

Povezani članki

59 komentarjev

      • Ona je poznana v javnosti po tem, da je imela že ogroooomno partnerjev, ki so imeli, oz. imajo precej pod palcem, ona lovi samo bogataše, nič drugega. Kot mis, mi ne deluje pametno, prej obratno, glede zgoraj napisanega.

      • Karlina, rečeno je bilo, da lepota in pamet pri ženskah ne gresta skupaj.

        V konkretnem primeru pa imam celo občutek, da na tekmovanju za misico ni bilo prehude konkurence.

    • Mesojedstvo za živali je po njenem mnenju tako kot rasizem za ljudi, anstisemitizem za jude, homofobija za homoseksualce in seksizem za ženske.

      Oprostite, ta ženska ni čisto diht. Če se jamski človek ne bi prehranjeval tudi in predvsem z mesom, danes tudi nas ne bi bilo. Zaradi mene ti bedaki lahko jedo travo na travniku in se pasejo skupaj, ali namesto živali, samo nas naj pustijo pri meru. Vegani so postali ista agenda, kot LGBT . Pa bomo res vse to dopustili, da nam bodo ti ukazovali in da bomo morali živeti po meri njih. Lepo vas prosim, kam smo prišli, resnično, v takem svetu si pa res nočem in ne želim živeti, naj že končno pade na zemljo meteorit, ker nismo vredni, da živimo na tem planetu. Pa še to-sem ter tja, pogledam v trgovini cene veganske hrane-naj jo uživajo tisti, ki imajo dovolj pod palcem, veliko dražja, kot normalna hrana. In tudi to, če bi zgornja, plačana spremljevalka Goloba in ne partnerica, kar vsi vemo, da ni, delala zelo fizično in tudi psihično, tega ne bi zmogla z vegansko hrano, niti slučajno, tako pa-kaj sploh dela, razen tega, da je zamenjala že ogromno moških, kot plačana spremljevalka. Bo ta ženska spoh kdaj imela svojega otroka, oz. kaj bi dala njemu jesti, če se mesa in mlečnih izdelkov ne dotakne, oz. se ji gnusi. Smo imeli že vsaj dva primera smrti otrok takšnih staršev, ki so svoje majhne otročičke, še dojenčke , stradali s svojo prehrano, kar je , če mene vprašate, skrajno grozljivo. Sem poslušala zadnjič na Tarči, ko je bila tema od tem prehranjevanju in je zdravnica, ki na Onkologiji piše recepte za onkološke bolnike, recepte za prehrano, dejala-da lahko sodi o tem, katera hrana je zdrava in kakšna mora biti prehrana ljudi, samo in edino tisti, ki je naredil zdravstveno fakulteto. S tem veganskim posiljevanjem, ki je že grozljivo, bo marskikdo, ki jim bo nasedel, hudo, zelo, zelo hudo zbolel. če je bil do sedaj vsejedec. Ljudje božji, ne nasedajte jim, Bog ne daj , veste, kaj je zdrava hrana-uravnotežena mešana prehrana-meso, v katerikoli obliki, zmerno, itak, da ga ne pojemo pol kile naenkrat, lepo vas prosim, jajca, veliko zelenjave in veliko sadja. Za pitje pa mora biti edino in samo voda, če se nočemo zrediti s sladkorjem v vseh pijačah, pri jedi samo en kozarec rdečega vina. Predvsem pa-gibanje. Vsak dan vsaj pol ure hoje, potem pa še več, če zmoremo. Nisem nobena izobraženka na področju prehrane, pač pa razmišljam z zdravo kmečko pametjo. Imam njivo, veliko zelenjave pridelam, meso in jajca, pa kupujem pri kmetu. Živali se vse leto, razen pozimi , pasejo zunaj, tudi kokoši, da ne bo slučajno zopet kakšen vegan govoril, da kmetje zapirajo in mučijo svoje živali. Lepo vas prosim, kmet redi živali za prehrano, to je dejstvo, vendar ima svojo žival zelo rad.

  2. Mene malo moti, da se vsi toliko ukvarjate s to starleto.
    Saj to, da se vsi z njo ukvarjate, je njena vloga – da se zakrije porazno slabo delo vlade. Da o balkanskih aferah ne pišemo. Negativne posledice te vlade bomo davkoplačevalci še dolgo plačevali. Da o slabem ogledu SLO v svetu ne govorimo.

  5. Meidji brez kritične distance kar tekmujejo, kdo bo bolj očaran nad najnovejšo izbranko še vedno poročenga premiera Goloba.

    Hudič je pa v podrobnostih.

    Ker premier še ni ločen od svoje žene, gre za javno varanje zakonca, ki je moralno sporno, in za promocijo bigamije, ki pa je tudi ustavno pravno sporna.

    Spodoben premier spodobne države si kaj takega ne bi smel privoščiti in spodobni mediji nad tem ne bi smeli biti očarani.

    Morda bi kzalo poizvedeti, kako in kakšno srečo je mož, ki mu je varovanje zasebnosti družine prva skrb, ustvaril doma.

    Ni izključeno, da je podlegel najnovejšim trendom družinske politike, da imajo lahko otroci tudi dve mami, če že morajo imeti dva očeta.

    • Mislim, da je bolj na , hm, moško stran, zato pa vsi ti LGBT ukrepi. Kar poglejte ga, kako hodi in enkrat, oz. ko je prvič šel v parlament in seveda, so ga levi mediji oblegali s spraševanjem, jih je vprašal-A SEM LEP ,groza od groze, no. Tega pri pravih dedcih ni v navadi. Ga je že Vodeb dobro opisal, da hodi, kot ena , oprostite izrazu-pičkica, torej, vse povedano.

      • Ja, ja, Karlina, to bo to, fant se rad druži s fanti. Ker pa je naša levičarska srenja v resnici sila konservativna in je fantu priljubljenost začela padati, je bila nujno potrebna hitra pomoč. Saj veste, ob srčnem zastoju je bolje, da pomaga neuka oseba, kot da se ne ukrene nič. Pri teh dveh osebah še naklonjenosti ni opaziti.

  7. Zanima me samo to – ali nosijo vegani usnjene čevlje ali iz plastike?
    Velja tudi za oba vegana, ki nam ta hip preko medijev solita pamet, kaj smemo imeti na krožnikih in kaj ne.

    Pri nas je veliko drugih problemov, ki bi se jih Golob moral lotiti.
    Poslušamo pa samo eno in isto:
    – bomo,
    – jutri,
    – čez 3 tedne,
    – drugo leto,
    – do konca mandata,
    – do leta 2030???
    – v koaliciji smo enotni (vendar se morajo pod “izjavo ljubezni” podpisovati,
    – strnili smo vrste,
    – vsedli smo se skupaj????
    – dali smo si zaveze???
    – poenoteni in zapisnik bo v 7 dneh (česa???),
    – blablabla…

    • “Raven mezd izpred 2. svetovne vojne je bila v Jugoslaviji dosežena leta 1958, vendar je treba upoštevati, da je Jugoslavija v 50. letih dobivala po nekaj milijard dolarjev letne pomoči od Zahoda. Boljševistična ekonomija je temeljila na izgradnji energetike in težke industrije. Posledica so bile naložbe, ki niso zadovoljevale osnovnih potreb potrošnikov. Velik del proizvodnje je bil samemu sebi namen, pomanjkanje potrošnih dobrin je bilo vsesplošno. Zaostrene razmere so še poslabšali spor z Informbirojem leta 1948 in suše v letih 1950 in 1952.

      Sistem vojnega gospodarstva in racionirane preskrbe je veljal do oktobra 1952. Maja 1945 so centralno določili merila za razdeljevanje blaga. Nakup živil so omogočale živilske izkaznice, nakup industrijskih izdelkov pa točke oz. kuponi nakaznic. Potrošniki so bili razdeljeni na razrede. Sistem preskrbe je bil naravnan tako, da sta bila bolje oskrbovana vladajoča elita in industrijski proletariat, vendar so tudi mnogi od teh živeli v pomanjkanju.

      Tudi po letu 1955, ko so bolj pospeševali proizvodnjo potrošnih dobrin in povečevali plačne sklade, so se zaradi premalo potrošnih dobrin in šibke trgovske mreže pojavile motnje pri oskrbi. Ljubo Sirc povzema, da »ljudje v komunističnih deželah po krivdi nestvarne ideologiji niso živeli, kot bi spričo svojih naporov morali«.”

      In takrat sem 2x tedensko jedel za kosilo goveja pljuča – enkrat na golaž, drugič kot enolončnico s krompirjem.
      Nisem še pozabil par – nepar, bencinske bone, toaletni papir in pralna sredstva. Vse to zaradi bebave komunistične oblasti, danes pa nam potomci teh bedakov vsiljujejo kaj naj jem. Kdo pa so ti cepci, ki nam hočejo predpisovati način življenja?
      I

      • *Nakup živil so omogočale živilske izkaznice,*

        medtem ko so se vladajoči zbirali na banketih, kjer se je pilo francosko vino. Imeli so svoje magacine, kjer so dobili vsak mesec živila zastonj do določene višine. Imeli so tudi zastonj služben avto in šoferja, za sprostitev pa vikende, ki jih niso sami zgradili.

        Vir: dnevniški zapisi Edvarda Kocbeka.

      • Verjamemo, ker smo ga ze pred dvema letoma ali se dlje.nazaj kdaj slisali.
        Nic od nic. Katastrofa ki pa sodi v to vlado.
        Ziva sramota. Vsi ki golobe podpirajo !

  9. Vegani imajo težave z doslednostjo:
    -kaj pa mesojede živali, ki ubijajo za preživetje?
    -kaj pa morilski šampon proti ušem?
    -s čim lepotička futra svojega kužka? Ga ljubeče posiiljuje s špinačo?
    -kje dobijo esencialne aminokisline?
    -mar naj na strmih hribovskih pašnikih gojimo korenček in kolerabo?
    – …

    Zelo rad imam vegansko hrano. Kot prilogo. A osnova je pečenka.

    Je rekel nek stari modrec: “Včasih, ko se je trdo delalo, ni noben pomislil na to traparijo. Veganstvo je psihična motnja presitih ljudi.”

  10. Morda pa kliče ta veganska magistrska naloga po odgovoru na vprašanja: Zakaj pa vendarle ljudje lahko izkoriščamo živali in celo jemo njihovo meso? Ali ljudje res lahko gospodujemo stvarstvu in kako? Ali smo res kaj posebnega med vrstami? Kdo nam daje pravico, da se postavljamo nad druga živa bitja? (Kar je v judovsko-krščanski civilizaciji samoumevno.) Smo “specisti” in s tem (posebno moški) bitja z niže razvito zavestjo? Ta in taka vprašanja postavlja ne samo T. Gaber, ampak tudi Svetlana Makarovič …. in njihovi odgovori nanje so pomemben del ideologije nove levice.
    Sicer pa odgovore na ta vprašanja lahko najdemo pri izviru kulture, ki ji pripadamo, v judovsko-krščanski modrosti oz.v Biblijii. A le tisti, ki jih iščemo oz če na pozabimo na korenine, iz katerih raste naša civilizacija. Tina, Svetlana… so na te korenine pozabile ali pa jih zavračajo in iščejo od začetka. Nazaj v paleolitik. V prepričanju, da je bilo doslej v naši civilizaciji nekaj v temelju narobe, da je treba zato ustvariti nov svet. … da smo ljudje lahko bogovi…

  13. Se spomnite kaj so američani počeli s Clintonom, ko se je izvedelo, da je varal? Kar nekaj časa se je cvrl….Tale naš pa kar tako nonšalantno, ne da ni sklenil sveti zakon ali vsaj razdrl prejšnjega! Tudi, če ni cerkveno sklenjen, je bila dana obljuba zvestobe v dobrem in slabem. Ta obljuba je tudi bistvo sklenitve zakonske zveze. Ali nič ne velja?

  14. Čudi me, zakaj se nič ne oglasi predsednica države, Nataša Pirc Muser ,glede svojih izjav:
    Boj s kilogrami

    Na potovanjih se z možem pogosto odpravita v dobre restavracije, saj sta oba velika gurmana. Ljubezen do hrane ji je prinesla nekaj dodatnih kilogramov, ki se jih je pred dvema letoma odločila znebiti. Izgubo 16 kilogramov v osmih mesecih obravnava kot najbolj korenito spremembo v življenju. Ponosna je na dejstvo, da je pri takratnih 52 letih zbrala motivacijo in energijo, da se je pri vseh službenih obveznostih lotila “napornega podviga”.

    Hujšala je s pomočjo keto diete, ki ji zelo ustreza, saj narekuje veliko mesa in zelo malo ogljikovih hidratov. Ob dieti je ogromno prehodila, saj ima ob hiši sprehajalno pot. Čeprav hujšanje ni bilo enostavno, z bolj zdravim življenjskim stilom živi še danes. A pravi, da nikoli ne bo izredno suha: “Še vedno sem takšen buhteljček, nikoli nisem bila pretirano suha.”

  16. Kučan: Nekaj moramo ukreniti. Vse skupaj z Golobom je šlo predaleč.
    Nataša Pirc Musar: Kaj predlagaš?
    Kučan: Najprej vi povejte, kaj mislite.
    Urška Klakočar Zupančič: Tole javno postavljanje z ljubico je pa celo zame malce preveč.
    Kučan: Briga me njegova ljubica. Državo bo spravil na kant.
    Fajonka: Ne da bi se hvalila, ampak mislim, da bi bila boljša premierka od Goloba.
    Šarec: Ta golobček bo tako hitro odletel, da bo še mene prehitel. Ha, ha, ha…
    Bratušek: Mislim, da nimamo kaj razmišljati. Jaz imam premierske izkušnje…
    Fajonka: Pozabi! Zdaj sem jaz na vrsti.
    Kučan: Kdo bo nasledil Goloba, bom odločil jaz! Problem je, kako se ga znebiti brez da se nam sesuje koalicija.
    Šarec: Odstopi naj! Osebni razlogi. Na hrbtu pa naj občuti nekaj trdega.
    Kučan: In kaj naj bo tisto trdo?
    UKZ: Ljubica! Naj mediji to prikažejo kot velik moralni problem.
    Fajonka: Tega ne moremo, saj smo vendar liberalci. Ne smemo odstopiti od svojih načel.
    NPM: Res je. Ostane nam, da mu predočimo kak njegov sumljiv posel: Ali odstop ali gre to v javnost z vsemi posledicami: javno pranje umazanega perila, sodni proces, diskreditacija-likvidacija.
    Kučan: Tako bomo naredili!

  21. Veganka Tina Gaber je plačana spremljevalka. Mimogrede nima majhne cene na dan oz noč. No resnici na ljubo je tudi Golob vajen dobrih tarif.

    Prepričana sem, da Golob nima nič z njo saj je gej. To potezo so naredili izključno zaradi PRja – torej, da bi mediji začeli o tem poročati in bi zatrli ugibanja o njegovem partnerju.

    Kot že ostali ugotavljate pa je najbolj kruto, da zanemarja pomoči potrebno ženo in in otroke.

Komentiraj