Vlada je na svoji dopisni seji tretjega novembra sprejela sklep, v katerem v okviru obstoječih sredstev ministrstva za kulturo za leto 2022 namenja del denarja za zagon projekta Muzej osamosvojitve Slovenije.

Predlog je že sprožil mešane odzive med politiko in stroko, ki povečini izpostavlja, da s projektom ni nič narobe, če bo ustrezno vsebinsko utemeljen. Muzeji, ki predstavljajo pomembna osamosvojitvena obdobja držav, namreč v Evropi niso nobena redkost. Na projekt pa so se danes s “protestno umetniško akcijo” odzvala tudi skupina aktivistov, ki Muzeju osamosvojitve Slovenije nasprotujejo.

Potreben je pogovor o tem, zakaj takšen muzej sploh potrebujemo. Vitrin, na katerih bi se potem nabiral prah, je po mnenju sogovornikov namreč dovolj tudi v obstoječih objektih.

Kulturniki, ki imajo muzej za “propagandno institucijo”

Danes je skupina aktivistov izvedla “protestno umetniško akcijo” proti Muzejo osamosvojitve Slovenije, saj naj bi ta pomenil še dodatno izgubo sredstev za kulturo. V vojake našemljeni so opozarjali, da zaposleni v kulturi “že tako trajno trpijo zaradi dolgoletne finančne podhranjenosti”, saj je je ustavljeno financiranje slovenskega filma, prav tako naj bi bilo skoraj nemogoče priti do sredstev iz razpisov in štipendij.

Po njihovem mnenju bo Muzej osamosvojitve Slovenije “ustanova, za katero je že zdaj jasno, da bo služila predvsem kot propagandna institucija za trenutno oblast in nekatere posameznike, ki se slovenski javnosti predstavljajo kot osamosvojitelji”. Svoj protest so zapisali v pismo, ki so ga za ministra Vaska Simonitija in državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc oddali na kulturnem ministrstvu.

Dvajsetmetrski spomenik za Janšo?

Razprava o projektu je v tem trenutku še toliko bolj težavna, saj v opoziciji projekt predstavljajo kot posmeh slovenskim kulturnikom, ki morajo zaradi dotrajanosti objekta zapustiti stavbo na Metelkovi 6. Je to zato, ker bo v njej domoval tudi novi muzej? Ob njem pa, po besedah Violete Tomič, stal dvajsetmeterski kip “diktatorja” Janeza Janše?

Toda če norčevanje radikalne levice pustimo ob strani, ključnim obdobjem svoje zgodovine se s posebnimi muzeji posvečajo tudi nekatere druge evropske države. Zanimiva zgleda tako lahko najdemo v Romuniji in na Poljskem.

Muzej posvečen romunski revoluciji

V Bukarešti tako s posebnim muzejem spominjajo dogodkov pred 31 leti, ko sta na dvorišču stavbe pod strelskim vodom ugasnili življenji diktatorja Nikolaja Ceausescuja in njegove žene. V okviru muzeja si lahko ogledamo tudi zid, na katerem so še vedno sledi izstreljenih krogel. Danes Romuni na ta dogodek ne gledajo več s takšno vznesenostjo kot takrat. Toda muzej nas nikakor ne skuša prepričati v to, pač pa ostaja predvsem kraj spomina na dogodke romunske revolucije, do katerih lahko ima vsak svoje mnenje.

Poseben muzej v spomin na dogodke leta 1989 je tudi v mestu Timișoara (Temišvar), kjer se je revolucija zaradi prisilne izselitve upornega pastorja tudi začela.

Katinski muzej

Tretji muzej, ki so ga izpostavili naši sogovorniki, je posvečen pokolu v Katinskem gozdu. To je bil eden prvih velikih pokolov druge svetovne vojne, v katerem so bili pobiti vodilni predstavniki poljske vojske in številni pomembni civilisti. Več o tem Varšavskem muzeju si lahko preberete tukaj.

Muzeum Katyńskie. Vir: Wikimedia Commons

V Varšavi pa imajo tudi poseben muzej posvečen neodvisnosti ter varšavski vstaji, v pripravi pa je tudi projekt muzeja o varšavskem getu.

Kot izpostavljajo sogovorniki, pa je povsem mogoče tudi, da se prelomnim zgodovinskim dogodkom posvetijo obstoječi muzeji, kot je to v navadi v baltskih državah.

Muzej niso le vitrine

Ključno torej je, da muzej omogoča neko (tudi kritično) refleksijo do preteklega obdobja.

Kot poudarja zgodovinar dr. Tomaž Ivešić, je bila slovenska osamosvojitev kot vrhunec prizadevanj slovenskega naroda za samostojno in neodvisno politično tvorbo, do sedaj prevečkrat spregledan zgodovinski dogodek tako v šolskih kurikulumih, kakor tudi v določenih kulturnih ustanovah. Iz tega razloga takšen projekt pozdravlja, seveda pa je ob tem marsikaj odvisno tudi od zastavljenega koncepta.

Po mnenju zgodovinarja Tina Mamića so takšne razstave v nacionalnih muzejih zagotovo na osrednjih mestih. Za Slovenijo pa je osamosvojitev še posebej pomembna tudi zato, “ker gre za trenutek enotnosti nacije, ene redkih v zgodovini in hkrati zato, ker je to največji dosežek nacije v zgodovini. Zaradi nekrvave vojne pa je osamosvojitvev tudi v civilizacijskem smislu izjemen dosežek v svetovnem merilu.”

Tudi zgodovinsrka Andreja Valič Zver takšen projekt pozdravlja, o ob tem poudarja, da takšni muzeji ne smejo postati zgolj zaprašene institucije, “ki jih morda kdaj pa kdaj obišče skupina šolskih otrok in še kakšen naključni obiskovalec, pač pa naj bi bile to interaktivne institucije z živim in živahnim programom, ki vsakodnevno privablja domače in tuje obiskovalce.”

Ob tem tudi ni prav nič narobe z dejstvom, da zgodovinarji in druga zainteresirana javnost še ni vsega dorekla o času slovenskega osamosvajanja. A to nas po njenem mnenju ne sme zaustavljati pri krepitvi ponosa na naše nacionalne dosežke, kar samostojna slovenska država zagotovo je. Muzej slovenske osamosvojitve si zato zasluži več od zgolj priložnostnih obeležitev ali premajhnih spominskih sobic.

50 KOMENTARJI

  1. Violeta Tomič – vlada tolče po kulturniškem sektorju? Katerem pa, a tistem, ki se s kolesi vozi ob petkih in vpije “dol z vlado”? A ta sektor? Ali tisti zakajenci, ki ne plačujejo na Metelkovi ne najemnine in ne stroškov? A ta sektor? A tisti, ki se v duhu kulture slačijo in tisti, ki niso ustvarili nič, kar bi lahko prodali?
    A ta sektor, misli Violeta Tomič.
    Ne, take kulture in takega sektorja pa ne rabimo.

    Pod črto, zdravstveno krizo pa vlada in JJ rešuje, demonstracijam navkljub in to uspešno. Če ne bi bilo šestmesečnih protestov raznih kvazi kulturnikov – tudi drugi val ne bi bil tako intenziven!
    Pa tudi podpore opozicije ni bilo (sedaj, ko je vrag vzel šalo nekaj plašno priporočajo, da naj narod ostane doma – sedaj več ne šteje, ko je škoda že narejena), prav tako režimski mediji niso nikoli pozivali k upoštevanju ukrepov. Samo pljuvali so in spotikali!
    SRAM VAS NAJ BO!

    • Haha, totalna bedarija na kubik. Zaradi NOB-ja je Slovenija manjša kot bi lahko bila. Borci so bili proti osamosvojitvi, vse je črno na belem. Izjema je bilo združenje borcev Ajdovščina, kot EDINO (!) v celotni Sloveniji. Nasledniki borcev, od KPS-ja do SZDL-ja so bili za Jugoslavijo in proti Slovencem. Berite dokumente. Samostojna Slovenija je rezultat ljudi, ki so potomci protirevolucionarnega tabora. Samostojna Slovenija je popolno nasprotje NOB-ja. Ob osamosvojitvi so teritorialci rezali zvezde iz slovenskih trobojnic. To je objavila celo Mladina na znameniti naslovnici. Na razglasitvi samostojnosti borcev ni bilo, ker tam niso imeli kaj delati. Glejte posnetke iz Youtube-a. Fotografskega materiala je obilo. Razen če niste slepi 😉 Lahko bi rekli: ‘Mamula, go home, NOB, go home’ 🙂

    • Igor, Tito nam je veliko zpravil.

      Poleg deset tisočev življenj še velilo ozemlja, denar in ugled ter skupno in osebno srečo.

      Ko so Američani, Angleži in Rusi osvobodili že večino Evrope in so bili že pred Berlinom so se Titovi partizani še z begom reševali z Menine planine.

      • A ste brali kaj je povzročil slavni heroj franta, takrat golobradi komandant?

        Ob slavnem umiku, torej begu na Menino je nemškemu besu prepustil čez 200 slabo ali pa sploh neoboroženih mobilizirancev v partizansko vojsko, ki so jih Švabi zlahka zajeli in takoj postrelili.
        Torej danes je, po nihovo, 400 partizanov s Franto na čelu, zmagovitih in herojskih, ker so BEŽALI.
        Bežali so pred Švabi na Menino, izdali čez 200 soborcev in jih prepustili Švabom, točno tako kot Žagarjev(Nar.heroj) Cankarjev bataljon na Lažgošah prepusti Dražgošane švabskemu besu in ponoči zbeži iz obroča.
        Vse skupaj imenujejo herojstvo.
        Slovenska borbena tradicija boja z Bavarci in Švabi v prvih stoletjih po Kristusu in s Turki v srednjem veku je bila v primerjavi s partizansko boljševiško izdajalsko kukavičjostjo pravo in moško viteštvo, ki na slovenskem nima enega samega spomenika. Partizanstvo, zahrbtno ubijanje, izdajstvo in boljševiška čista laža jih ima na tisoče !
        Zato je naša pot v pogubo in v Pekel že tlakovana!

      • Prvi primer : IZDAJSTVO, 1.ur.izdajalec Slovenije
        Slovenec, Komunist Filip Tekavec-Gašper izda Slovenca, vojaškega liderja slovenskega TIGRa, prve protifašistične organizacije tega sveta, njegovemu smrtnemu sovražniku, Italijanom, ki ga na Mali gori/Ribnica ubijejo, kolega Majnika ranijo, Kravanja jim uide.
        Tradicijo je uspešno nadaljeval Kučan, samo, da je uporabil sorojake Srbijance, da je izdal vso Slovenijo z orožjem za preživetje – tega ali podobne veleizdaje svet ne pomni, še najbolj to, da za nagrado postane predsednik. Ni rešitve, moramo opioginiti kot narod.

    • Ja, korenine ima, ampak jih je REVOLUCIJA krepko spodsekala!!
      V devetdesetih je iz globine pognalo čudežno drevo! Slovenska lipa! Demokrati ga zalivamo , nedemokrati pa zastrupljate! Pravkar delate novo NOB! Vlada je okupator, njeni volivci notranji sovražnik, pa imamo zadosten motiv, da gremo spet pobijat!! Začenja se s strupenimi napadi opozicije, najprvo verbalno, da bo ljudstvo razumelo upravičenost boja! Potem bo tekla kri! Za velike ideale ste jo pripravljeni preliti! In ta vaš ideal je OBLAST!
      Naša lipa pa…morda čez sto let….”nov bo cvet pognala!!”

    • To kar so naredeili patizani je bila VELEIZDAJA SLOVENSKEGA NARODA, ker so po koncu vojne v Slovenijo privlekli nove okupatorje in kolaborirali z njimi več kot 45 let, da so po slovenski zemlji hodili tuji oboroženi vojaki, govorili tuj jezik in še s pisavo so nas posiljevali.

  2. Saj muzej slovenske osamosvojitve že obstaja. Upam, da je s tem predlogom mišljeno, da se (ob strinjanju združenja VSO) stroški upravljanja in ustanoviteljske obveznosti tega muzeja prenesejo na državo, ker se mi zdi neumno da bi dva muzeja v istem kraju in z isto vsebinsko tematiko “tekmovala” drug proti drugemu za obiskovalce.

  3. Postaviti bi morali muzej komunizma in notri nabasati vse spomenike iz tistih časov, čisto na koncu pa še fotografije poslancev Levice kot poslednje dinozavre umrlega režima.

  4. Še prej potrebujemo Muzej slovenskega komunizma. Obilo gradiva in živih prič. Da ne gre v pozabo, da ga lahko obiščejo šolske skupine in turisti, da dobimo prostor, kamor bomo umaknili kipe Tita, Kidriča, Kardelja in ostalih odgovornih za bratomorno tragedijo Slovencev od 1941 in številne pohabljenosti družbe, ki nas bičajo še danes.

  5. Nesporno domoljubni Slovenci in državotvorni državljani potrebujemo sodoben in reprezentativen Muzej osamosvojitve Slovenije kot kompetentnega raziskovalca in predstavljalca ključnih osamosvojitvenih in državotvornih idej, pobud, procesov, zgodovinskih prelomnic in dosežkov ter njih idejnih in operativnih nosilcev v zgodovini, vsaj od Avstro-Ogrskega cesarstva, mimo 1. svetovne vojne, preko Kraljevine SHS, mimo 2- svetovne vojne in enostrankarske FLRJ/SFRJ, do osamosvojitvene vojne za Slovenijo, do samostojne, svobodne in demokratične RS.
    Za tak muzej ne potrebujemo ne novih palač in ne novih kadrov. Potrebujemo le primerno osvobojene, domoljubne, državotvorne, kompetentne zgodovinarje in muzealce, ki bodo hoteli, znali in zmogli obstoječo dragoceno mrežo nacionalnih muzejev narodne osvoboditve ali novejše zgodovine – nekdanjih pro-komunističnih pro-jugoslovanskih muzejev revolucije – vsebinsko preroditi in revitalizirati, doktrinarno in praktično osvežiti in v celoti podrediti temeljnim aktualnim strokovnim, državotvornim in domoljubnim ciljem sodobnega ter široko odprtega nacionalnega Muzeja osamosvojitve ter osvoboditve v današnji Evropi in svetu.
    Problem novega muzeja, ki na služi ključnemu državotvornemu poslanstvu pri raziskovanju in predstavljanju vsega vrednega na poti slovenske osamosvojitve, torej niso ne primerni prostori in ne nov dodaten denar. Le obstoječe ustanove in obstoječe kadre ter obstoječa nemajhna finančna sredstva za omenjene muzeje je potrebno razumno in ciljno preusmeriti k pričakovanim in zastavljenim ciljem ključnega državotvornega poslanstva ter jim najti ustrezne strokovno kompetentne programske voditelje ter menedžersko vrhunsko usposobljene upravljavce, ki bodo imeli tudi ustrezno podporo pristojnega ministrstva za kulturo ter zainteresirane domoljubne javnosti.

    • Mogoče bi bilo doro, da bi bil s PROSTOVOLJNIMI prispevki ustanovljen MUZEJ, kjer bi denar prispevali posamezniki – SLOVENSKI INTUZIASTI.
      Pripravili bi ga, skupaj z raličnimi ZGODOVINARJI in strokovnimi pristopi in arhivskim gradivom..

      Res bi morali zajeti tudi 6oo let Avstro-Ogrske, 20 let Kraljevine Jugoslavije, leta 1941-45 Agresorje Nemce in Italijane, Partizanski boj, Domobranski boj in Revolucijo, ter 46 letTitove Jugoslavijo in Agresijo Titove Armije na Slovenijo.

      Osamosvojitev 1991 – ter Samostojno Slovenijo in FORMIRANJE nove vlade in drugih institucij.

      Prtav tako, boj JUGONOSTARGIKOV, ki hočejo tudi leta 2o2o uničevati Slovensko vojsko in zakonito vlado.

      Tako bi bil popolni PRIKAZ vladavine, diktature in anarhije na naših tleh.

  6. Nekateri še vedno mislijo, da se je vse začelo z “NOB”. Kakšna ZAOSTALOST!
    Ko pa je treba kaj skriti, takoj rečejo, da je bila Srebrenica kraj največjega pokola po 2. vojni. Zaostaleži nočejo povedati ali priznati, da so bili najhujši pokoli po 2. vojni ravno v Sloveniji.

    • nejo
      Vse pa se tudi ni začelo 25.6.1991! Je precej etap pri izgradnji slovenske državnosti, med njimi tudi NOB! Hoteli ali ne hoteli! Zaostaleži so tisti, ki bi radi iz poražencev naredili zmagovalce!

      • Brez zaveznikov bi bil ti danes bolj malo zmagovalec! Pa nehaj že s to vojaško zmago in tvojim Titom! Ne mahamo mu več v pozdrav, nismo več pionirčki! Govoriš, da ga današnja mladina spoštuje! Halo…!? Ja, Levica ga restavrira, Kordiš sedi v demokratičnem parlamentu z rdečo zvezdo na frisu,bruha ogenj zoper aktualno oblast in….?? Nič! “Diktator” mu greje dvorano, lepo plačo dobiva in tako bodo vaše ” vrednote” preživele!
        Zdaj se pa malo umiri, v knjižnico stopi in začni brati! Pravkar berem Pravi obraz ( Janeza Stanovnika). Ima že obeležje v Ljubljani! Že zmanjkuje parcel za vse še živeče heroje, ker jih je vsako leto več!

  7. Jasno da se norčujejo tisti, ki so bili proti samostojni državi Sloveniji. Grozljivo pa je, da take kreature sedijo v slovenskem parlamentu in cuzajo naš davkolpačevalski denar, od katerega imenitno, brezkrbno živijo, medtem, ko je množica delovnih ljudi na robu, ali celo pod njim in le stežka preživi, pa še to od pomoči. Sramota, sramota, sramota!!!!!!! Treba jih je pognati iz hrama demokracije in upam, daga po naslednjih volitvah nikoli več ne bodo videli od znotraj.

  8. Če bi Tomićka in preostali Levuharji vedeli, da bo v novem muzeju imel častno mesto Kučan, bi zdajle ne nergali in ne drekarili.
    Takoj za vhodom v muzej bo stal 4-meterski kip Veleizdajalca države Slovenije iz črnega marmorja. Tam bo stal Kučanov Milan v svoji dvojni in pol velikosti, da ga bodo zanamci videli v vsem črnem sijaju.
    Stal bo na sredini polkrožnega atrija z velikimi fotografijami odvažanja orožja slovenske TO
    v kasarne agresorske srbijanske JNA.Priložena bo tudi vsaj ena zgodovinska slika rokovanja z nadškofom Šuštarjem nad breznom pod Krenom, kjer je slovenski rod in možno spravo razdeljenih duhov v narodu generalno izdal še drugič. Vedel je, da tam ni zagrebenih Slovenskih mučenikov in vedel je, da so tam ljudje z Balkana.

    • Če so tam res ljudje iz Balkana, je mogoče res hotel tudi te počastiti Milan Kučan.

      Njegov oče, je bil baje pri Četnikih, vsaj tako se spomnim nekega pričevalca, ki je kot mladeničtakrat obiskal gimnazijo v Beogradu.
      Mladino v Beogradu, so takrat Komunisti pognali v Partizane, ne da bi ti mladi že kdaj videli puško, zato jih je na TISOČE padlo tam v Srbiji. Tam se je bil boj, med Četniki in partizani.
      Kot je ta (ne spomnim se imena) Slovenec, bil tam v Srbiji, kot DIJAK beograjske gimnazije in se je srečno vrnil v Slovenijo. Po dolgih mukah je njegova BRIGADA prišla do Slovenije.

      Dejal je: “Takrat se je Kučanov oče boril na strani Četnikov, ki so bili nadaljevanje Kraljeve vojske kralja Karađorđeviča. Ta posnetek je sigurno shranjen na RTV Ljubljana.

      Sicer pa je Tito Četnike tretiral, kot IZDAJALCE. Enako, kot Tigrovce in Domobrance.

      Sedaj po razpadu Titove Jugoslavije, pa so Četniki priznani, da so se borili za DOMOVINO. Mogoče, bodo kdaj rehabilitirani tudi Domobranci?

    • Korošec, malo ustavite konje strasti!
      Sem s srcem demokratka, ponosna podpornica osamosvojitve, ampak želim, da se Kučana ne obravnava tako grobo kontrastno! Beseda izdajalec se mi zdi prehuda! Mislim, da se je v devetdesetih letih izkazal dobro, saj je modro krmaril med dvema ognjema in ima tudi kaj zaslug, da so šle stvari relativno mirno naprej! Seveda on ni moja “intimna izbira”! Predvsem danes mu zamerim, da ne pozove ljudi k umiritvi! Če je upokojenec naj ne hodi na vsake kvatre koga podpirat od “njegovih”, zlasti novih obrazov in naj ve, da je nekoč rekel, da je predsednik vseh Slovencev! Če je res postal pred 30 leti demokrat, v kar močno dvomim, bi moral kot avtoriteta v očeh poprečnega državljana skrbeti za demokratično higieno v Sloveniji danes! To se da narediti tudi iz fotelja in v volnenih copatih doma, če si časten politik!

  9. Sicer pa, če bo muzej ideološko čist, realen in objektiven , potem je vse ok. Če pa si bo Janša izmisljeval in prirejal dejstva potem pa je to slaba ideja, nestrokovna in do mnogih teritorialcev, policajev in civilnih udeležencev vojne žaljiv in razočaranja poln

    • Debela Berta nas poučuje o ideološki čistosti!? Tak naj bi bil tudi ,po njeno, muzej osamosvojitve! Debela Berta spet omenja Janšo, ki si bo nekaj izmišljeval!! Vidite, to je pa ideološka NEČISTOST!!
      Če muzej bo, naj eksponira fakte! Dokumentirano, tudi z do sedaj skritimi dokumenti izpod palubja, ko so do zadnjega rdeči glasovali proti! Za las je šlo skozi, to je bil čudež, je na nekem predavanju rekel Janez Janša pred desetimi leti! Bili smo zraven.Vemo kako je bilo. Tudi reakcije mojih sosedov so bile povedne. Vsi so bili NEDEMOS! Na dveh številkah celo udbovci! Ti so tudi danes Debele Berte!! Itak!!

      • Kako za las, a ni bila odločitev plebiscitarna? Na referendumu so ljudje tako v velikem številu podprli osamosvojitev, da si ne desnica, ne levica tega ne moreta prilastiti, pa če si še tako želita.

  10. Če ne bi zmagali komunisti bi bila Gorica s celotnim zalednjem in celo tržaško zaledje slovenska. Komunistom je ustrezalo, da se Primorska preseče na pol saj so se Primorcev bali, ker so bili predvsem narodnjaki, ki jim za partijo ni bilo mar.
    Po vojni pa so začeli z masovnim priseljevanjem iz cele Slovenije in juge, predvsem rdečih “udarnikov”, da Primorce pokorijo. Večina miličnikov na Primorskem so pripeljali iz drugih krajev in marsikateri od njih si je dal duška s pretepanjem zavednih Primorcev.
    Da je Primorska danes popolnoma pohabljena se vidi tudi iz napisov Tito po hribih, ki jih je vsako leto več.
    Titoisti in Dolancisti pa še vedno rajajo na račun delavcev in kmetov katerim so obljubljali nebesa, dejansko pa so jih vesčas kradli, v zadnjih 30 letih še bistveno bolj kot v času komunizma.

    • Aleš, hvala, za tako dobro predstavljeno RESNICO.
      Res je Komunizem zakrivil, da je del SLOVENSKIH vasi ostal v conu A, nato pa ostal v – Svobodnem Tržaškem Ozemlju – STO.

      To so ZAVEDNI Slovenci, ki jim komunistični režim ni zaupal in jih je predal Zahodu, v zameno pa je Tito dobil v last domobrance, ki jih je nato “pospravil v brezna”. Tako se je Tito rešil OPOZICIJE.

      Prava sramota je, da temu ZLOČINCU sedaj na Primorskem ZZB, postavlja spomenik po vseh gričih – z napisom TITO.

      Razen v Sloveniji nikjez v Evropi ne častijo ZLOČINCEV.

      • Kraševka
        Razen v Sloveniji, nikjer ne častijo kolaborantov! TITO je pa zmagovalec, pa če tvoj um to prizna ali ne! Dogodki po vojni so druga dimenzija, o katerih se je treba enakopravno pogovarjati!

  11. Vsak narod, ki ma svojo državo, mora imeti svoj muzej, ki prikazuje njegove korenine, zgodovino in zgodovinske
    dosežke.

    To pa pomeni, da mora muzej obsegati zgodovino na slovenskih tleh vse od začetka štetja po Kristusu in opozoriti na tedanja ljudstva na slovenskih tleh, na Karantanijo, Na Katrniolo oziroma Kranjsko, Štajersko…
    Sestavni del muzeja mora biti tudi celovita slovenska kultura, saj brez nje ni slovenskega naroda.

    Slovenski muzej, da!!!

  12. Proti Muzeju osamosvojitve Slovenije oz. zgodovinskega procesa osamosvojitve Slovenije so v prvi vrsti tisti, ki jim svobodna, samostojna, neodvisna, demokratična, politično pluralna in večstrankarska parlamentarna RS ni bila nikoli “osebna prednostna opcija in dolgoročna politična opredelitev”.
    Žalostno je, da so obstoječi državno financirani muzeji novejše zgodovine ali muzeji narodne osvoboditve Slovenije, ki so se pred tremi desetletji praviloma imenovali muzeji (ljudske) revolucije in osvoboditve, še vedno z bolj ali manj istimi kadri nazadnjaške statične utrdbe enostrankarskega oz. revolucionarnega partijskega zgodovinopisja, kot da se v naši državi in družbi ni nič spremenilo in kot da so še vedno na oblasti isti eno-partijski samodržci z udbovskimi varuhi ob sebi.
    V najboljšem primeru se ti muzeji zdaj “svobodno” in “spontano” ukvarjajo z “ne-ideološkimi temami”, kot so povojna moda, rok glasba in popularno zabavljaštvo, na daleč pa se izogibajo raziskovanju in predstavljanju zapovedano prikritih in zamolčanih partijskih povojnih pobojev, povojnega prisilnega dela, prisilnih razlastitev in nacionalizacij zasebnega premoženja, političnih in ekonomskih emigracij iz SFRJ, povojnega sistematičnega terorja partije in njene tajne policije (Ozne, Udbe, SDV) z vrhuncem na Golem otoku in v drugih komunističnih prevzgojnih zavodih, jetnišnicah ter mučilnicah, itd., itn.
    Porazno za domnevno avtonomno poosamosvojitveno muzealstvo in zgodovinopisje na Slovenskem je dejstvo, da so razstavo Temna stran meseca z dokumentarnimi dejstvi, okruški in pričevanji preganjanih, mučenih, izstradanih in umorjenih žrtev povojnega komunističnega terorja in partijskega “revolucionarnega prava” pripravili v teh muzejih le začasno in le pod hudim javnim pritiskom dela najbolj aktivne demokratične laične javnosti, a ne da bi sama vodstva in same kadrovske zasedbe po tem “žarku na koncu tunela” karkoli spremenili pri svojem oportunističnem politično kontaminiranem in pristranskem pojmovanju naše skupne preteklosti in preverljive zgodovine.

  13. Vsi, ki zadnje čase pišejo knjige o teh temah, se sklicujejo na arhivsko gradivo, ki so ga pridobili. In vendar drug drugemu očitajo laži. In zato imam dve vprašanji:
    1. So vsa uporabljena arhivska gradiva resnično avtentična?
    2. In če so, ali je potem problem v interpretaciji teh gradiv?

    Hvala in lep pozdrav

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime