Je dozorel čas, da dobimo Muzej osamosvojitve Slovenije? Levica se norčuje, da si "diktator" Janša postavlja spomenik

POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je na svoji dopisni seji tretjega novembra sprejela sklep, v katerem v okviru obstoječih sredstev ministrstva za kulturo za leto 2022 namenja del denarja za zagon projekta Muzej osamosvojitve Slovenije.


Predlog je že sprožil mešane odzive med politiko in stroko, ki povečini izpostavlja, da s projektom ni nič narobe, če bo ustrezno vsebinsko utemeljen. Muzeji, ki predstavljajo pomembna osamosvojitvena obdobja držav, namreč v Evropi niso nobena redkost. Na projekt pa so se danes s "protestno umetniško akcijo" odzvala tudi skupina aktivistov, ki Muzeju osamosvojitve Slovenije nasprotujejo.


Potreben je pogovor o tem, zakaj takšen muzej sploh potrebujemo. Vitrin, na katerih bi se potem nabiral prah, je po mnenju sogovornikov namreč dovolj tudi v obstoječih objektih.

Kulturniki, ki imajo muzej za "propagandno institucijo"


Danes je skupina aktivistov izvedla "protestno umetniško akcijo" proti Muzejo osamosvojitve Slovenije, saj naj bi ta pomenil še dodatno izgubo sredstev za kulturo. V vojake našemljeni so opozarjali, da zaposleni v kulturi "že tako trajno trpijo zaradi dolgoletne finančne podhranjenosti", saj je je ustavljeno financiranje slovenskega filma, prav tako naj bi bilo skoraj nemogoče priti do sredstev iz razpisov in štipendij.

Po njihovem mnenju bo Muzej osamosvojitve Slovenije "ustanova, za katero je že zdaj jasno, da bo služila predvsem kot propagandna institucija za trenutno oblast in nekatere posameznike, ki se slovenski javnosti predstavljajo kot osamosvojitelji". Svoj protest so zapisali v pismo, ki so ga za ministra Vaska Simonitija in državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc oddali na kulturnem ministrstvu.

Dvajsetmetrski spomenik za Janšo?


Razprava o projektu je v tem trenutku še toliko bolj težavna, saj v opoziciji projekt predstavljajo kot posmeh slovenskim kulturnikom, ki morajo zaradi dotrajanosti objekta zapustiti stavbo na Metelkovi 6. Je to zato, ker bo v njej domoval tudi novi muzej? Ob njem pa, po besedah Violete Tomič, stal dvajsetmeterski kip "diktatorja" Janeza Janše?



Toda če norčevanje radikalne levice pustimo ob strani, ključnim obdobjem svoje zgodovine se s posebnimi muzeji posvečajo tudi nekatere druge evropske države. Zanimiva zgleda tako lahko najdemo v Romuniji in na Poljskem.

Muzej posvečen romunski revoluciji


V Bukarešti tako s posebnim muzejem spominjajo dogodkov pred 31 leti, ko sta na dvorišču stavbe pod strelskim vodom ugasnili življenji diktatorja Nikolaja Ceausescuja in njegove žene. V okviru muzeja si lahko ogledamo tudi zid, na katerem so še vedno sledi izstreljenih krogel. Danes Romuni na ta dogodek ne gledajo več s takšno vznesenostjo kot takrat. Toda muzej nas nikakor ne skuša prepričati v to, pač pa ostaja predvsem kraj spomina na dogodke romunske revolucije, do katerih lahko ima vsak svoje mnenje.

Poseben muzej v spomin na dogodke leta 1989 je tudi v mestu Timișoara (Temišvar), kjer se je revolucija zaradi prisilne izselitve upornega pastorja tudi začela.

Katinski muzej


Tretji muzej, ki so ga izpostavili naši sogovorniki, je posvečen pokolu v Katinskem gozdu. To je bil eden prvih velikih pokolov druge svetovne vojne, v katerem so bili pobiti vodilni predstavniki poljske vojske in številni pomembni civilisti. Več o tem Varšavskem muzeju si lahko preberete tukaj.

Muzeum Katyńskie. Vir: Wikimedia Commons


V Varšavi pa imajo tudi poseben muzej posvečen neodvisnosti ter varšavski vstaji, v pripravi pa je tudi projekt muzeja o varšavskem getu.

Kot izpostavljajo sogovorniki, pa je povsem mogoče tudi, da se prelomnim zgodovinskim dogodkom posvetijo obstoječi muzeji, kot je to v navadi v baltskih državah.

Muzej niso le vitrine


Ključno torej je, da muzej omogoča neko (tudi kritično) refleksijo do preteklega obdobja.

Kot poudarja zgodovinar dr. Tomaž Ivešić, je bila slovenska osamosvojitev kot vrhunec prizadevanj slovenskega naroda za samostojno in neodvisno politično tvorbo, do sedaj prevečkrat spregledan zgodovinski dogodek tako v šolskih kurikulumih, kakor tudi v določenih kulturnih ustanovah. Iz tega razloga takšen projekt pozdravlja, seveda pa je ob tem marsikaj odvisno tudi od zastavljenega koncepta.

Po mnenju zgodovinarja Tina Mamića so takšne razstave v nacionalnih muzejih zagotovo na osrednjih mestih. Za Slovenijo pa je osamosvojitev še posebej pomembna tudi zato, "ker gre za trenutek enotnosti nacije, ene redkih v zgodovini in hkrati zato, ker je to največji dosežek nacije v zgodovini. Zaradi nekrvave vojne pa je osamosvojitvev tudi v civilizacijskem smislu izjemen dosežek v svetovnem merilu."

Tudi zgodovinsrka Andreja Valič Zver takšen projekt pozdravlja, o ob tem poudarja, da takšni muzeji ne smejo postati zgolj zaprašene institucije, "ki jih morda kdaj pa kdaj obišče skupina šolskih otrok in še kakšen naključni obiskovalec, pač pa naj bi bile to interaktivne institucije z živim in živahnim programom, ki vsakodnevno privablja domače in tuje obiskovalce."

Ob tem tudi ni prav nič narobe z dejstvom, da zgodovinarji in druga zainteresirana javnost še ni vsega dorekla o času slovenskega osamosvajanja. A to nas po njenem mnenju ne sme zaustavljati pri krepitvi ponosa na naše nacionalne dosežke, kar samostojna slovenska država zagotovo je. Muzej slovenske osamosvojitve si zato zasluži več od zgolj priložnostnih obeležitev ali premajhnih spominskih sobic.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike