Je dogovor EU z Veliko Britanijo odprl Pandorino skrinjico za Evropo dveh hitrosti?

Uredništvo
0

Evropski voditelji so maratonske pogovore Davidom Cameronom zapustili v upanju, da so se z dogovorom otresli zakomplicirane ločitve, vendar bodo morda kmalu spoznali, da je skupna prihodnost prav tako lahko precej kompleksna, piše Politico.

Nova pravila igre, postavljena v pogajalskem pristopu urejanja razmerij med EU in državo članico, so namreč lahko izhodišče za nastanek Evrope dveh hitrosti.

Večina usmerjene pozornosti je sedaj v vprašanje, ali bodo britanski volivci podprli načrt, ki se ga je izpogajalo v Bruslju, kar je sicer pomembno, saj ima lahko dogovor, ki bo imel velik vpliv v Veliki Britaniji, še močnejšega v EU – ta sporazum dejansko preoblikuje pravila za sodelovanje med državami članicami in Brusljem.

Za precedens namreč postavi, da se je o vsaki stvari moč pogajati. Do sedaj so bile države članice namreč večinoma primorane, z nekaj izjemami, da sprejmejo celoten sveženj pravil in regulacij, ki jim jih je naložila EU.

Ta dogovor z Londonom pa gre korak dalje od tistih nekaj izjem, ki so že obstajale – na primer, da Velika Britanija ni sprejela evra. Novi dogovor ustvarja zvezo, ki sicer obe strani med seboj povezuje, vendar jih ne zavezuje in čeprav se teoretično ne sliši slabo, pa zna v praksi povzročati probleme.

Dogovor z Veliko Britanijo namreč nakazuje neke vrste EU z dvema hitrostma – na eni strani je med seboj bolj integrirano središče držav, ki jih obdajajo manj povezane satelitske države.

Nevaren à la carte pristop

Ta dvojna EU v praksi že sedaj obstaja – gre za članice evroobmočja in za tiste, ki te valute (še) nimajo. Vendar se morajo tudi tu članice prizadevati in pripravljati na sprejem le-te. Tokratni dogovor gre v vsem tem še korak dalje. Institucionalizira namreč tako imenovani pristop à la carte.

Tu vsekakor ne gre za Evropo, kot so si  jo zamišljali njeni idejni snovalci – namesto skupine tesno povezanih držav, ki se trudijo za večjo integracijo, se ena država odmika iz povezovanja ter odpira možnost, da ji sledijo tudi druge.

Vendar tudi če se Britanci odločijo za obstoj v EU, to še vedno ni garancija, da bo načrt deloval. En del dogovora namreč Londonu dopušča, da nasprotuje regularnim potezam, za katere meni, da bi bile lahko za njihovo gospodarstvo neugodne. Poleg tega bo Brexit, razen morda če tabor za obstanek v EU prepričljivo zmaga, ostal na seznamu političnih agend v Veliki Britaniji, zlasti zato, ker nasprotno stran podpira veliko priljubljenih politikov.

V nekaterih pogledih bi bil pozitiven rezultat celotnega dogovora to, da bi osrednje države EU nadaljevale z integracijo. Eden od faktorjev, ki je pri tem države, na primer Nemčijo, držal nazaj, je bila občutljivost Velike Britanije na povezovanje.

Z natančno definirano pozicijo slednje se ta ovira za integracijo na nek način odstrani. Vseeno pa ostaja vprašanje, ali bi Združeno kraljestvo to integracijo, ko bo enkrat realizirana, videla kot grožnjo.

Kakorkoli, trenutno “čedalje bližja unija” ostaja oddaljena prihodnost – Evropa, ki se spopada z migrantskim valom, namreč nima moči, da bi v tem trenutku sledila temu zastavljenemu cilju, še piše Politico.

Nizozemci bi tudi referendum
Po podatkih Euobserverja si 53 % Nizozemcev želi podobnega referenduma o članstvu v EU, kot ga bo imela Velika Britanija. 44 % sodelujočih v anketi, ki jo je izvedel De Hond, bi se odločilo za obstanek v EU, 43 % bi se jih odločilo za odhod, 13 % pa je še neodločenih.

48 % vprašanih Nizozemcev bi radi videli, da Združeno kraljestvo ostane v EU.

Avstrija sklicuje sestanke držav Zahodnega Balkana

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in zunanji minister Sebastian Kurz sta poslala povabilo za srečanje držav, ki ležijo na Balkanski migrantski poti. V četrtek, 24. februarja, se bodo tako na sestanku, ki bo pred srečanju notranjih ministrov EU v Bruslju, srečali predstavniki Albanije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Črne Gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Slovenije in Srbije.

Sestanek bo namenjen pojasnilu omejitev števila migrantov, ki jih je uvedla Avstrija, saj je le-ta povzročil strah pred pojavljanjem ozkih grl na celotni balkanski poti, pa tudi pred morebitnimi novimi zaprtji mej.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime