Je cepljenje proti covid-19 učinkovito? Kaj nam o tem pove izkušnja vodilne države po precepljenosti prebivalstva
POSLUŠAJ ČLANEK
Mineva leto dni, odkar je v Evropi prišlo do prvega izbruha epidemije novega koronavirusa. Izmučeni od strogih zaščitnih ukrepov svoje upanje za vrnitev v normalne življenjske tirnice zdaj polagamo na učinkovita cepiva.
Vendar se ob tem ves čas pojavljajo dvomi, ali se bo to tudi zgodilo. Kmalu po cepljenju je namreč zbolelo še nekaj sto stanovalcev slovenskih domov za starejše. Pred nekaj dnevi se je s počitnic v Afriki pozitiven vrnil dvakrat cepljeni slovenski zdravnik. Sum je, da se je okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, proti kateri so cepiva manj učinkovita.
So torej cepiva proti covid-19 učinkovita? Izkušnje iz Izraela, države, ki je do sedaj cepila največ svojih prebivalcev, kažejo, da jim je cepljenje prineslo takšno zmanjšanje števila okužb, kot ga sedaj niso zmogli nobeni zaščitni ukrepi.
V Sloveniji je bilo po dosedanjih podatkih z enim ali dvema odmerkoma cepiva cepljenih že približno 100.000 ljudi, država pa je od decembra lani skupno prejela več kot 200.000 odmerkov cepiva. Prav danes smo prejeli še dodatnih 25.000 odmerkov.
Po dosedanjih podatkih s terena pri cepljenju ni večjih težav, se pa pojavljajo določene zamude pri vpisovanju cepljenih, zaradi česar v statistiki trenutno še ni zabeleženih skoraj 50.000 odmerkov.
Za veliko razburjenja je januarja sicer poskrbelo dejstvo, da je kmalu po cepljenju zbolelo več stanovalcev vzgojno-varstvenih ustanov in domov za starejše. Tako je na primer v prvih dneh januarja zbolelo več sto stanovalcev Doma za starejše v Ajdovščini.
Toda kot bomo videli kasneje, so takšni izbruhi po cepljenju pričakovani, saj cepivo v prvih štirinajstih dneh po cepljenju še ne nudi zanesljive zaščite. Kljub temu pa tudi slovenska statistika že dokazuje, da je cepljenje varno, učinkovito in da bistveno zmanjšuje število umrlih med najranljivejšimi. Tako je bilo tudi po zaslugi cepljenja v domovih za starejše občane po podatkih Covid sledilnika pretekli teden zaznanih le 21 novih okužb, večinoma pri necepljenih oskrbovancih.
Do podobnih dilem kot v Sloveniji je sprva prišlo tudi v Izraelu, državi, ki je do sedaj cepila največ, skoraj 50 % svoje populacije. Tudi tam so po podatkih njihovega ministrstva za zdravje v prvih štirinajstih dneh po cepljenju med 189.000 testiranimi zaznali 12.400 pozitivnih oseb. Po štirinajstih dneh so v istem vzorcu našli le še 1.410 pozitivnih oseb. Nekaj tednov kasneje, po prejemu dveh odmerkov cepiva, pa je delež pozitivnih strmoglavil na zgolj 69 pozitivnih vzorcev.
Še nekoliko novejši podatki njihovega ministrstva za zdravje, narejeni na podlagi 750.000 oseb, starejših od 60 let, kažejo, da jih je bilo po dveh odmerkih cepiva na novi koronavirus pozitivnih le 531 (oziroma 0,07 %). Od tega jih je bolnišnično zdravljenje potrebovalo 38. Ugotovitve Ministrstva za zdravje potrjuje tudi študija, objavljena v The New England Journal of Medicine.
Rezultati izraelskega preverjanja tako potrjujejo, da je učinkovitost cepiva podjetja Pfizer v skladu z navedbami proizvajalca. Ta obljublja, da cepivo teden dni po prejemu drugega odmerka cepiva nudi 95 % zaščito.
Učinkovitost cepiva se vidi tudi v primerih hospitalizacij v bolnišnicah, kjer je število mlajših pacientov že preseglo število starejših, pa čeprav je virus slednjim bistveno bolj nevaren.
Krizo s cepivi so nekatere države izkoristile tudi za krepitev svojega mednarodnega vpliva, spet druge so pri tem izkoristile svojo diplomatsko spretnost. Velika osmoljenka je Kanada, ki na tem področju močno zaostaja za sosednjimi ZDA in tudi članicami EU.
Po drugi strani pa skušata Rusija in Kitajska s cepivom še povečati svoj vpliv v določenih regijah, medtem ko sta pri cepljenju svoje populacije tudi do dvakrat ali trikrat počasnejši kot države EU.
Med takšnimi geopolitičnimi interesi izjemno dobro krmari Srbija, ki je do sedaj porabila že 20 odmerkov cepiva na sto prebivalcev in jih ob tem nekaj tisoč donirala tudi sosednji Makedoniji. Ob tem v Srbiji cepijo z vsemi cepivi, ki jih je ta trenutek mogoče dobiti na trgu.
Kot vsako zdravilo imajo tudi obstoječa cepiva določene stranske učinke. V Sloveniji podatke o neželenih učinkih cepljenja spremlja register, ki ga upravlja NIJZ. Od tam sporočajo, da so do sredine februarja prejeli 1.323 poročil o neželenih učinkih cepljenja, ki so večinoma blagi. Pet starejših je v obdobju po cepljenju umrlo, vendar pa so pristojni že ugotovili, da dve smrti skoraj zagotovo nista povezani s cepljenjem, vzroke za tri pa še analizirajo.
Ob tem so strokovnjaki zabeležili še trinajst resnejših stranskih učinkov, od katerih pa jih velika večina ponovno morda sploh ni povezana s cepljenjem. Vsi so povezani s Pfizerjevim cepivom in so trenutno še v fazi preiskave. S tem cepivom pri nas cepimo starejše od 80 let.
O resnih stranskih učinkih, povezanih s cepivom podjetja Moderna in AstraZeneca, trenutno še ni uradnih poročil.
Uspešnost cepiv pri zmanjševanju tveganja bolezni se že pozna tudi v javnomnenjskih raziskavah, ki kažejo, da cepivom zaupa čedalje več ljudi. Če je v sredini novembra odstotek takšnih, ki so bili cepljenju naklonjeni, dosegal le 44 odstotkov, se njihov delež v zadnjih mesecih vztrajno zmanjšuje in trenutno znaša že 52 odstotkov.
Kljub temu pa je do številk, ko bo cepljena večina slovenske populacije, še daleč, saj cepiva vsaj do poletja zagotovo ne bo dovolj za vse, ki bi si cepljenje želeli. Slovenija v naslednjem četrtletju sicer pričakuje 2.407.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca.
Vendar se ob tem ves čas pojavljajo dvomi, ali se bo to tudi zgodilo. Kmalu po cepljenju je namreč zbolelo še nekaj sto stanovalcev slovenskih domov za starejše. Pred nekaj dnevi se je s počitnic v Afriki pozitiven vrnil dvakrat cepljeni slovenski zdravnik. Sum je, da se je okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, proti kateri so cepiva manj učinkovita.
So torej cepiva proti covid-19 učinkovita? Izkušnje iz Izraela, države, ki je do sedaj cepila največ svojih prebivalcev, kažejo, da jim je cepljenje prineslo takšno zmanjšanje števila okužb, kot ga sedaj niso zmogli nobeni zaščitni ukrepi.
V Sloveniji je bilo po dosedanjih podatkih z enim ali dvema odmerkoma cepiva cepljenih že približno 100.000 ljudi, država pa je od decembra lani skupno prejela več kot 200.000 odmerkov cepiva. Prav danes smo prejeli še dodatnih 25.000 odmerkov.
Po dosedanjih podatkih s terena pri cepljenju ni večjih težav, se pa pojavljajo določene zamude pri vpisovanju cepljenih, zaradi česar v statistiki trenutno še ni zabeleženih skoraj 50.000 odmerkov.
Je cepljenje učinkovito?
Za veliko razburjenja je januarja sicer poskrbelo dejstvo, da je kmalu po cepljenju zbolelo več stanovalcev vzgojno-varstvenih ustanov in domov za starejše. Tako je na primer v prvih dneh januarja zbolelo več sto stanovalcev Doma za starejše v Ajdovščini.
Toda kot bomo videli kasneje, so takšni izbruhi po cepljenju pričakovani, saj cepivo v prvih štirinajstih dneh po cepljenju še ne nudi zanesljive zaščite. Kljub temu pa tudi slovenska statistika že dokazuje, da je cepljenje varno, učinkovito in da bistveno zmanjšuje število umrlih med najranljivejšimi. Tako je bilo tudi po zaslugi cepljenja v domovih za starejše občane po podatkih Covid sledilnika pretekli teden zaznanih le 21 novih okužb, večinoma pri necepljenih oskrbovancih.
Izrael, zgodba o uspehu
Do podobnih dilem kot v Sloveniji je sprva prišlo tudi v Izraelu, državi, ki je do sedaj cepila največ, skoraj 50 % svoje populacije. Tudi tam so po podatkih njihovega ministrstva za zdravje v prvih štirinajstih dneh po cepljenju med 189.000 testiranimi zaznali 12.400 pozitivnih oseb. Po štirinajstih dneh so v istem vzorcu našli le še 1.410 pozitivnih oseb. Nekaj tednov kasneje, po prejemu dveh odmerkov cepiva, pa je delež pozitivnih strmoglavil na zgolj 69 pozitivnih vzorcev.
Še nekoliko novejši podatki njihovega ministrstva za zdravje, narejeni na podlagi 750.000 oseb, starejših od 60 let, kažejo, da jih je bilo po dveh odmerkih cepiva na novi koronavirus pozitivnih le 531 (oziroma 0,07 %). Od tega jih je bolnišnično zdravljenje potrebovalo 38. Ugotovitve Ministrstva za zdravje potrjuje tudi študija, objavljena v The New England Journal of Medicine.
The Israel data from ~597,000 vaccinated matched w/ same N of unvaccinated individuals is published @NEJM today, providing extraordinary real world evidence of preventing infections, hospitalizations and deathshttps://t.co/J7EAeINxW2 pic.twitter.com/c8JA1x2WLh
— Eric Topol (@EricTopol) February 24, 2021
Rezultati izraelskega preverjanja tako potrjujejo, da je učinkovitost cepiva podjetja Pfizer v skladu z navedbami proizvajalca. Ta obljublja, da cepivo teden dni po prejemu drugega odmerka cepiva nudi 95 % zaščito.
Učinkovitost cepiva se vidi tudi v primerih hospitalizacij v bolnišnicah, kjer je število mlajših pacientov že preseglo število starejših, pa čeprav je virus slednjim bistveno bolj nevaren.
Israel reveals Pfizer vaccine has stopped 94% of recipients getting symptoms in huge peer-reviewed study https://t.co/lMh2kGL59Q
— Daily Mail Online (@MailOnline) February 25, 2021
Cepiva kot sredstvo geopolitike
Krizo s cepivi so nekatere države izkoristile tudi za krepitev svojega mednarodnega vpliva, spet druge so pri tem izkoristile svojo diplomatsko spretnost. Velika osmoljenka je Kanada, ki na tem področju močno zaostaja za sosednjimi ZDA in tudi članicami EU.
Po drugi strani pa skušata Rusija in Kitajska s cepivom še povečati svoj vpliv v določenih regijah, medtem ko sta pri cepljenju svoje populacije tudi do dvakrat ali trikrat počasnejši kot države EU.
Med takšnimi geopolitičnimi interesi izjemno dobro krmari Srbija, ki je do sedaj porabila že 20 odmerkov cepiva na sto prebivalcev in jih ob tem nekaj tisoč donirala tudi sosednji Makedoniji. Ob tem v Srbiji cepijo z vsemi cepivi, ki jih je ta trenutek mogoče dobiti na trgu.
Varnost ni vprašljiva
Kot vsako zdravilo imajo tudi obstoječa cepiva določene stranske učinke. V Sloveniji podatke o neželenih učinkih cepljenja spremlja register, ki ga upravlja NIJZ. Od tam sporočajo, da so do sredine februarja prejeli 1.323 poročil o neželenih učinkih cepljenja, ki so večinoma blagi. Pet starejših je v obdobju po cepljenju umrlo, vendar pa so pristojni že ugotovili, da dve smrti skoraj zagotovo nista povezani s cepljenjem, vzroke za tri pa še analizirajo.
Ob tem so strokovnjaki zabeležili še trinajst resnejših stranskih učinkov, od katerih pa jih velika večina ponovno morda sploh ni povezana s cepljenjem. Vsi so povezani s Pfizerjevim cepivom in so trenutno še v fazi preiskave. S tem cepivom pri nas cepimo starejše od 80 let.
O resnih stranskih učinkih, povezanih s cepivom podjetja Moderna in AstraZeneca, trenutno še ni uradnih poročil.
Cepilo bi se čedalje več Slovencev
Uspešnost cepiv pri zmanjševanju tveganja bolezni se že pozna tudi v javnomnenjskih raziskavah, ki kažejo, da cepivom zaupa čedalje več ljudi. Če je v sredini novembra odstotek takšnih, ki so bili cepljenju naklonjeni, dosegal le 44 odstotkov, se njihov delež v zadnjih mesecih vztrajno zmanjšuje in trenutno znaša že 52 odstotkov.
Kljub temu pa je do številk, ko bo cepljena večina slovenske populacije, še daleč, saj cepiva vsaj do poletja zagotovo ne bo dovolj za vse, ki bi si cepljenje želeli. Slovenija v naslednjem četrtletju sicer pričakuje 2.407.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca.
Ko veš kateri cepilni centri zamujajo, lahko začneš reševati problem zamud v poročanju.
Predvsem pa je to potrebno rešiti pred aprilom, ko naj bi začeli dobivali 5x toliko cepiva kot danes. 3/4 pic.twitter.com/RitjCq8OWZ
— Luka Renko (@LukaRenko) February 25, 2021
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
6 komentarjev
rasputin
Cepljenje je odličen način za odpravo kovida. Če ne umreš po prvem cepljenju, umreš pa po drugem. Eni umrejo v nekaj urah, drugi v nekaj dnevih, spet tretji nočejo takoj umreti, ampak v nekaj mesecih jih bo pobralo. Ko bo dovolj ljudi umrlo, da bodo depopulatorji dosegli svoj cilj, bo tudi neobstoječi kovid izginil. Samo preživeti je treba načrtni genocid in bomo videli. Srečno, sotrpnini v tem podivjanem svetu!
STAJERKA2021
Ne razumem pa, da je Izrael, ki šteje 10 milijonov, uspel precepiti 50 %. Kje pa smo mi?
Če cepiva ni, naj ponovijo način, ko so nabavljali v začetku krize medicinsko opremo, ko je ni bilo možno kupiti. Kufer denarja - in po cepivo! Drugega izhoda ni. S tem tempom se bomo cepili še dve leti.
Gump
prosim,za razlago
,kako lahko Malta clanica EU CEPI 3 x vec populacije ,kot Slovenija
lukaab
smrt cepivu - gensska terapija, smrt cepljenju ! vse za nadzor prebivalcev, vi pa še kar nasedate ! vse je igra, dobiček !
MEFISTO
La kako je mogoče, prjatu razumni, da sem v primerjavi s teboj tak tepec, da se prešerno veselim, da bom danes končno cepljen. Ti si očitno tak kot oni mariborski zdravnik, ki je šel celo v Namibijo, da je staknil nekak afriški sev, medtem ko si večina ljudi komaj drzne do prve trgovine in lekarne.
rasputin
Za vsak slučaj poskrbi, da napišeš oporoko. Ljudje namreč umirajo po cepljenju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.