Je čas za uvedbo krajšega delovnika - kaj je pokazal švedski eksperiment?

POSLUŠAJ ČLANEK

Digitalna revolucija in robotizacija prinašata napredek, ki bo morda peljal tudi v krajši, šesturni dnevni delovnik, saj bodo številna dela namesto nas opravljali roboti.

Drugi, nasprotno, menijo, da dela ljudem nikoli ne bo zmanjkalo, nekateri poklici bodo zgolj izumrli, a se bodo pojavili številni drugi, povezani prav z razvojem informacijske tehnologije. in robotike.

Kakorkoli, Švedi so se odločili izvesti dvoletni praktični poskus vpliva krajšega delovnega časa na delo medicinskih sester in negovalcev v domu za ostarele v Gothenburgu.

Ugotovili so, da šesturni delovnik  pripomore višji kvaliteti dela in k zmanjšanju bolniškega dopusta, negativna stran pa je precej višji strošek storitve, saj je bilo za opravljeno delo potrebno zagotoviti več zaposlenih. 

Več zdravja, več produktivnosti, več stroškov


V švedskem mestu Gothenburg je bilo od februarja 2015 do letos v poskusno uvedbo skrajšanega delovnega časa vključeno osebje doma za ostarele Svartedalens, kjer se je njihov delovni čas iz osmih ur dnevno skrajšal na šest. Gre za prvi kontroliran poskus skrajšanja delovnega časa na Švedskem v zadnjem desetletju.

Trenutno objavljeni delni rezultati so pokazali, da je pozitivnih učinkov skrajšanega delovnega časa kar precej. Za 10 % se je namreč zmanjšala količina bolniškega dopusta, ki so ga zaposleni potrebovali, kar je pomenilo za dom znižanje strošlkov pri iskanju nadomeščanj.

V primerjavi z zaposlenimi v istem sektorju z normalnim številom delovnih ur (8 na dan) se je prav tako izboljšala ocena zdravstvenega stanja osebja, in sicer je imelo osebje Svartedalena za kar 50 % boljše rezultate.

Zaposleni so poleg tega namenili več svojega delovnega časa za tako druženje z oskrbovanci - za igre ter sprehode v naravi. Slednje je zelo koristno zlasti za tiste oskrbovance, ki trpijo zaradi demence.

Lise-Lotte Pettersson, 41-letna medicinska sestra - pomočnica, ki je bila vključena v eksperiment, je povedala, da zanjo skrajšani delovni čas pomeni več energije, tako za delo kot za prosti čas.

"Prej sem bila ves čas izčrpana. Prišla sem domov in zaspala na kavču. Ampak ne sedaj.  Sem veliko bolj pozorna, imam več energije za delo in tudi za družinsko življenje," je povedala za Guardian.

Po drugi strani skrajšanje delovnega časa pomeni tudi več stroškov za delodajalca. V času trajanja eksperimenta je moral dom za ostarele zaposliti 15 novih medicinskih tehnikov in drugega osebja, kar je za dom pomenilo dodatni strošek 600.000 evrov letno, oziroma 22 % povišanje prejšnjih stroškov.

Tako visoki stroški so vseeno previsoki, da bi skrajšani delovni čas lahko uvedli za vse javne uslužbence. Vendar Daniel Bernmar, vodja levice pri mestnem svetu Gothenburga, ostaja precej optimističen in zanika navajanja nekaterih medijev, da se je poskus končal z neuspehom.

"Osebno verjamem, da je krajši delovni čas dolgoročna rešitev," je povedal za Independent. "Bogatejši, ko postajamo, bolj moramo unovčiti prednost, ki jo to bogastvo prinaša, in to na drugačen način kot z novim avtom ali z večjo porabo."

V času trajanja poskusa se je mestni svet tudi odločil, da bo namenil okoli 2,1 milijona evrov za podobne poskuse v drugih službah javnega sektorja.

Kaj pa krajši delovnik v zasebnem sektorju?


In čeprav dolgotrajnega skrajšanja delovnega časa Švedska v javnem sektorju vsaj za zdaj še ne bo uvedla, so za spremembo odprti nekateri v njihovem zasebnem sektorju, zlasti na tehnološkem področju.

Razvijalec aplikacij s sedežem v Stockholmu Filimundus je skrajšani šesturni delavnik uvedel lansko leto. Predsednik Linus Feldt je pojasnil, da osemurni delavnik ni tako zelo efektiven, kot se zdi na prvi pogled

Uspeh pri skrajšanju delovnega časa je imel tudi Toyotin servisni center, ki je na Švedskem delovni čas skrajšal že pred trinajstimi leti. Takrat so pri podjetju doživeli takojšen porast produktivnosti ter povečanje dobička in delovnega časa tako od takrat niso podaljšali.

A vsi nad šesturnim delovnikom niso tako navdušeni. "Ne verjamem, da šesturni delavnik sodi v današnji podjetniško in "start-up" naravnani svet," je ocenil še en švedski podjetnik, Erik Gatenholm, ki je v svoji firmi poskusil s tovrstnim eksperimentom.

Potem ko je na ideji bral na Facebooku, jo je testno uvedel v svojem podjetju, ki se ukvarja z bio-inkom za 3D tiskalnike. Po zelo slabem odzivu zaposlenih je moral projekt prej kot v mesecu prekiniti.

"Mislil sem, da bo res zabavno, ampak je postalo po svoje stresno," je za BBC dejal eden od zaposlenih. "Delamo stvari, ki zahtevajo čas in ker ga nimaš se začne delo nalagati ... počutil sem se kot da nisem opravil domače naloge v šoli," je opisal.

Skeptičen je tudi dr. Aram Seddigh iz Instituta za raziskave stresa na univerzi v Stockholmu.

"Šesturni delovnik bi bil najbolj učinkovit v organizacijah kot so bolnišnice, kjer šest ur oddelaš v enem kosu in greš nato domov. Manj pa v poklicih kjer so meje med delovnim in zasebnim časom bolj zabrisane," ocenjuje.

"Pri takšnih poklicih bi se stres lahko povečal, saj bi zaposleni morda poskusili v šestih urah opraviti vso delo, ki bi ga sicer v osmih, pisarniški delavci bi morda neopravljeno celo odnašali domov," opozarja.

Šesturni delovnik se ne sklada tudi z vse bolj razširjeno fleksibilno delovno kulturo, ki se bolj koncentrira na opravljene delovne projekte in ne na delovni čas, ki je v mnogih primerih prepuščen zaposlenim samim.



Izmensko delo in fizično zahtevna dela so morda povezana z zmanjšano plodnostjo pri ženskah

V še eni zanimivi , z delovnimi pogoji povezani raziskavi, so raziskovalci opazovali število jajčec in raven hormonov pri 473 ženskah, ki so obiskale kliniko za pomoč pri zanositvi.

Ugotovili so, da imajo ženske s fizično bolj zahtevno službo manjšo "zalogo" jajčec kot tiste, ki jim pri delu ni potrebno pogosto dvigovatitežkih bremen.

Še večje razlike so se pokazale med tistimi, ki opravljajo enoizmensko delo in med tistimi, ki delajo večerno oz. nočno delo ali menjajoče se izmene.

Raziskovalci pri tem opozarjajo, da je raziskava nepopolna, saj so bile vanjo vključene zgolj ženske, ki imajo težave pri zanositvi in jih ni mogoče avtomatično prenesti na celotno populacijo, vendar samih rezulatatov kljub temu ne gre zanemariti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike