Je Bogu res mar za njegove izvoljene?
POSLUŠAJ ČLANEK
Dobra reklama hitro zbudi sanje, da je resnična, da ponuja rešitev. A ljudje smo postali pošteni, zato na koncu reklame nekdo hitro prebere tudi »tveganja in stranske učinke«, v raznih pogodbah pa so stranski učinki zaobjeti v drobnem tisku. Vedno je torej neki »toda« ali »ampak«, ki hitro prebujene sanje popolnoma ali vsaj delno razblini.
Zdi se, da nekaj podobnega stori Jezus v današnjem evangeliju. Najprej povabi k nenehni molitvi in zaupanju v Božjo naklonjenost. Jezus to ilustrira s priliko o krivičnem sodniku, ki neki vdovi po dolgem prigovarjanju vendarle pomaga do pravice.
In Jezus zaključi, če nek krivičnež to zmore, koliko bolj hitro bo Bog »pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu (Lk 18,7). A na koncu doda: »Toda ali bo… našel vero na Zemlji?«
Pa imamo »toda«, drobni tisk, ki vsaj malo zameji naše navdušenje, da bo Bog nemudoma usliševal naše prošnje. Zdi se, kakor da obstajajo »dežurni« razlogi, zakaj se stvari ne dogajajo po naših prošnjah, ki jih morda noč in dan vpijemo k Bogu: ali nimamo vere ali pa smo še vedno premalo vztrajni v molitvi.
Ob vsakem človeškem zagovoru Boga, kako On dela, zakaj kljub obljubam o njegovi hitri pomoči odlaša, dopušča to in ono, bi se slej ali prej znašel v situaciji brez odgovora. In če bi prebiral te vrstice nekdo, ki je npr. prestal tragedijo v Teharjah, Auschwitzu bi se ob teoretiziranju, kako Bog nemudoma uslišuje, verjetno obrnil proč.
Verjetno je težko najti dobro razlago za Božje (ne)ukrepanje. Znova pa se lahko ozremo na Jezusa. Z nami je solidaren tudi v izkušnji, ko Oče Bog molči kljub prošnjam v solzah; ko se nam Bog Oče zdi kakor oni krivični sodnik. V Heb 5,7 beremo: »On (Jezus) je v dneh svojega zemeljskega življenja z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in prošnje njemu, ki ga je mogel rešiti pred smrtjo, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti.« Je bil res uslišan, če je umrl? Je umrl, a je bil obujen in pustil smrt za vedno za seboj. Je bil Bog Oče prepočasen, prepozen?
So ljudje, ki so šli »čez pekel«, preživeli človeške tragedije, a ohranjajo vero, da jih Bog uslišuje, ker jih ljubi. Njihova drža pričuje, da zaupajo Bogu, četudi ne izpolnjuje njihovih želja na način, kakor bi si sami želeli.
Verjetno so takšni verniki najboljši razlagalci današnjega evangelija, ki vabi vztrajni molitvi in zaupanju v Božjo angažiranost za svoje izvoljene.
Zdi se, da nekaj podobnega stori Jezus v današnjem evangeliju. Najprej povabi k nenehni molitvi in zaupanju v Božjo naklonjenost. Jezus to ilustrira s priliko o krivičnem sodniku, ki neki vdovi po dolgem prigovarjanju vendarle pomaga do pravice.
In Jezus zaključi, če nek krivičnež to zmore, koliko bolj hitro bo Bog »pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu (Lk 18,7). A na koncu doda: »Toda ali bo… našel vero na Zemlji?«
Pa imamo »toda«, drobni tisk, ki vsaj malo zameji naše navdušenje, da bo Bog nemudoma usliševal naše prošnje. Zdi se, kakor da obstajajo »dežurni« razlogi, zakaj se stvari ne dogajajo po naših prošnjah, ki jih morda noč in dan vpijemo k Bogu: ali nimamo vere ali pa smo še vedno premalo vztrajni v molitvi.
So ljudje, ki so šli »čez pekel«, preživeli človeške tragedije, a ohranjajo vero, da jih Bog uslišuje, ker jih ljubi
Ob vsakem človeškem zagovoru Boga, kako On dela, zakaj kljub obljubam o njegovi hitri pomoči odlaša, dopušča to in ono, bi se slej ali prej znašel v situaciji brez odgovora. In če bi prebiral te vrstice nekdo, ki je npr. prestal tragedijo v Teharjah, Auschwitzu bi se ob teoretiziranju, kako Bog nemudoma uslišuje, verjetno obrnil proč.
Verjetno je težko najti dobro razlago za Božje (ne)ukrepanje. Znova pa se lahko ozremo na Jezusa. Z nami je solidaren tudi v izkušnji, ko Oče Bog molči kljub prošnjam v solzah; ko se nam Bog Oče zdi kakor oni krivični sodnik. V Heb 5,7 beremo: »On (Jezus) je v dneh svojega zemeljskega življenja z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in prošnje njemu, ki ga je mogel rešiti pred smrtjo, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti.« Je bil res uslišan, če je umrl? Je umrl, a je bil obujen in pustil smrt za vedno za seboj. Je bil Bog Oče prepočasen, prepozen?
So ljudje, ki so šli »čez pekel«, preživeli človeške tragedije, a ohranjajo vero, da jih Bog uslišuje, ker jih ljubi. Njihova drža pričuje, da zaupajo Bogu, četudi ne izpolnjuje njihovih želja na način, kakor bi si sami želeli.
Verjetno so takšni verniki najboljši razlagalci današnjega evangelija, ki vabi vztrajni molitvi in zaupanju v Božjo angažiranost za svoje izvoljene.
Dr. Janrez Kozinc je župnik v Pišecah na Bizeljskem
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.