Je BIA Separations na odstrelu, ker ni želela v "mafijske posle"?

Medtem ko BIA Separations čaka na sodno odločitev, ki lahko zapečati njeno usodo, prihajajo na dan ozadja, ki bi lahko pripomogla k razumevanju, zakaj so se proti nekdanji primorsko-notranjski gazeli domnevno zarotili večinski lastnik in država (o čemer smo nedavno pisali).

V obsežnem raziskovalnem članku, objavljenem na MMC RTV Slovenija, novinar Aljoša Masten predstavlja, kako naj bi BIA Separations prišla v nemilost Evropske investicijske banke (EIB), ker ob odobritvi posojila ni želela izvesti plačila točno določeni slovenski odvetniški pisarni.

"Kazen" naj bi bila nesprejemljivo visoka obrestna mera, zaradi katere je direktor BIA Separations Aleš Štancar vse skupaj označil za "mafijski posel".  

EIB in drugi akterji očitke o kakršnihkoli sumljivih poslih ostro zavračajo.

Na začetku je vse izgledalo lepo, če že ne naravnost sanjsko. Med 58 milijoni evrov posojil za slovenske projekte iz novega mehanizma EIB za podporo nekoliko bolj tveganim visokotehnološkim projektom RSFF naj bi 8 milijonov poceni posojila prejela tudi BIA Separations. Po besedah direktorja Štancarja je bil projekt "skladen z RSFF-shemo in pri ekspertih EIB-ja ocenjen z najvišjo mogočo oceno."

Najprej so tudi pogajanja med podjetjem in EIB, ki sta jo zastopala Jakob Lenski in Slovenec Peter Zajc, potekala gladko. "Predstavnik EIB-ja, ki je bil odgovoren za naš projekt, je ves čas ponavljal, da bo obrestna mera zelo ugodna. Dejal je, da bo nižja kot pri komercialnih bankah,"  MMC navaja Štancarja ter dodaja, da naj bi to bilo tudi logično, saj je EIB nepridobitna ustanova, poleg tega je del tveganja nosila Evropska komisija.

A kot piše novinar, predstavnika – do zadnjega dne – dejanske višine obrestne mere nista razkrila, obenem pa se naj bi pri ključnih zadevah izogibala pisni komunikaciji ter se posluževala telefonskih pogovorov in osebnih sestankov.

Bi jih moral "podmazati"?

Nato naj bi po pisanju MMC, ki navaja Štancarja, prišla "nespodobna zahteva": "Med pogovori sta predstavnika EIB-ja navrgla – in zadevo večkrat ponovila – da moramo načrtovati okoli 400.000 evrov stroškov odvetniške pisarne. Za preverjanje osnutka pogodbe, ki jo bo pripravil EIB." Pri tem pa naj bi vztrajala, da preverbo opravi točno določena ljubljanska odvetniška pisarna, in sicer Odvetniki Dolžan, Vidmar, Zemljarič.

Slednjega pa direktor BIA Separations Štancar ni želel narediti, tudi po "nenavadnem povabilu na kavico", ki naj bi ga po njegovih besedah s strani Petra Zajca prejel na predvečer ključnih pogajanj. Na kavici mu naj bi Zajc dejal, da bodo naslednji dan zahtevali 25 odstotno obrestno mero, oziroma da ne bodo nikakor šli pod 15 odstotkov.

Prav toliko je banka za posojilo naslednji dan dejansko zahtevala, obenem pa se je čas posojila skrajšal.

"Šele nekaj let po podpisu pogodbe se mi je posvetilo, kaj je bil pravi namen tega sestanka. Zadevo razumem, kot da je hotel predstavnik EIB-ja še zadnjič preveriti, ali smo pripravljeni podmazati," za MMC sedaj vse skupaj interpretira Štancar.

BIA Separations je seveda posojilo, po precej nižji obrestni meri, poiskala drugje, za pregled skladnosti pogodbe z zakonodajo pa so pri lastnem odvetniku odšteli 5.000 evrov (pogodba je namreč bila podpisana in veljavna, a nikoli izvedena).

Kaj pravijo vpleteni

Novinar MMC-ja Aljoša Masten je odgovore na Štancarjeve navedbe iskal tudi pri EIB (in pri njenem predstavniku Petru Zajcu) ter pri odvetniški pisarni Dolžan, Vidmajer, Zemljarič.

Ti so bili večinoma skopi in nekonkretni, do Zajca pa sploh ni uspel priti, ampak je v njegovem imenu odgovarjala služba za stike z javnostjo. V tej, kot piše novinar, spornega sestanka "v kafiču" niso ne potrdili ne zanikali, kot tudi niso neposredno odgovorili na navedbe o zahtevanih 400.000 evrih za "odvetniške storitve".

"Opomnili so le, da so na koncu (po protestih) z BIA Separations dosegli dogovor, da okoli pravnih zadev ne sme nastati več kot 30.500 evrov stroškov," navaja Masten. Omenjeno odvetniško pisarno pa naj bi banka izbrala, ker naj bi po "pogovorih s številnimi pravnimi firmami" ocenila, da je "najprimernejša v smislu izkušenj in kompetenc".

So pa v EIB potrdili zahtevano 15 % obrestno mero, katero so po njihovo postavili "v skladu z ocenjenim tveganjem." Prav tako se je celotne zadeve lotila notranja služba banke, ki se ukvarja s preiskovanjem domnevnih goljufij, a za nadaljevanje preiskave "ni našla dovolj elementov".

Višino obrestne mere je Masten preverjal še pri več kot sto podjetjih, ki so prejela posojilo iz sheme RSFF, vendar je naletel na molk, razen v enem primeru, ko mu je bila informacija posredovana pod pogojem, da je novinarsko ne uporabi.

V pisarni Odvetniki Dolžan, Vidmar, Zemljarič so novinarju zatrdili, da niso nikoli ponudili svojih storitev po ceni 400.000 evrov in da jim tudi ni znano, da bi EIB od kogar koli kadar koli zahteval takšen znesek za plačilo njihovih storitev. Navedli so še, da če bi dokumentacijo za takšen posel pripravljali, bi bila skupna cena za njihove storitve "20-krat nižja od navedene".

Na koncu se je za oceno pogodbe in obrestne mere Masten obrnil še na uglednega bančnega strokovnjaka, ki je pod pogojem anonimnosti in "off-the record" povedal nekaj takšnega, kar je novinar vsebinsko povzel z: "V zadevi nekaj močno smrdi."