Jazbec pred preiskovalno komisijo: banke so imele 11 milijard kreditov, ki se niso vračali. A rešitev bi lahko bila mnogo cenejša

Uredništvo
1

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jo vodi Jernej Vrtovec (NSi), je danes zaslišala eno bolj zanimivih prič. Pred poslance je namreč stopil nekdanji guverner Banke Slovenije v času zadnje sanacije bank, Boštjan Jazbec.

Jazbec je zanimiva priča predvsem zato, ker je večina v državnem zboru prejšnji teden na zahtevo ustavnega sodišča potrdila poseben zakon, ki lastnikom okoli pol milijarde evrov vrednih podrejenih obveznic bank, “izbrisanih” v času davkoplačevalskega pokrivanja bančne luknje, omogoča sprožitev sodnih sporov za odškodnine po posebnem zakonu.

Jazbec je pred preiskovalno komisijo zatrdil, da je ravnal po zakonih in evropskih pravilih in da se ne čuti krivega. Na tviterju so odzivi različni – od opozoril, naj država ne poplača špekulantov s podrejenimi obveznicami, do takšnih, ki menijo, da sta si Banka Slovenije in Evropska komisija bančno luknjo enostavno izmislila.

Jazbec je štiri ure pričal pred parlamentarno komisijo. V svojem govoru se je vprašal, zakaj se vlada Boruta Pahorja za sanacijo bank ni odločila v času, ko je večina evropskih vlad zagotovila potrebna sredstva za dokapitalizacijo bank.

Če bi to storili pred letom 2012, morda ne bi prišlo do izbrisa podrejencev in nihče od vlagateljev ne bi izgubil denarja, je menil Jazbec. Ob tem pa izpostavil, da je Banka Slovenije svoje delo opravila korektno, saj je večkrat opozorila na potrebo po dokapitalizacijah. Dodal je, da bi bila sanacija, če bi banke dokapitalizirali do leta 2012, veliko nižja.

Pokrivali smo luknjo za kredite

Sanacija in izbris sta bila po njegovem mnenju v skladu z ustavo, moti pa ga, da vlada socialno najšibkejšim in nepoučenim podrejencem, ki so finančne instrumente kupovali na bančnih okencih, ni povrnila izgub.

“Večkrat se v javnosti pojavlja teza, da smo davkoplačevalci morali v banke zmetati pet milijard evrov. Jaz menim, da smo morali pokriti luknjo za kredite, ki se nikoli niso vračali,” je dejal. Sam je bil presenečen, da so imele banke “le toliko” kapitalskega primanjkljaja, saj je bilo v bančnem sistemu za kar 11 milijard evrov kreditov, ki se niso poplačevali. Če slovenskih bank v tistem času ne bi dokapitalizirali, bi najbrž varčevalci ostali brez svojega denarja – v tem času je bilo na bankah za 22 milijard evrov depozitov.

V okviru sanacije bančnega sistema je prišlo do izbrisa podrejenih instrumentov, s katerimi so banke zagotavljale kapitalsko ustreznost, v skupni višini 680 milijonov evrov, lastništvo pa je znano le za približno 400 milijonov evrov. Prav to je po mnenju nekdanjega guvernerja ključna težava.

Država bi morala poplačati podrejence

Žal mu je, da Slovenija ni šla po poti Španije in Italije, ki sta izbrali pot poplačila podrejencev, predvsem tistih socialno šibkejših, ki so te instrumente kupovali na bančnih okencih. To so utemeljili z zavedenostjo in nepoznavanjem bančnega sistema, V Sloveniji pa bi za to, kot je ocenil Jazbec, potrebovali približno 61 milijonov evrov. “Če prav razumem, je tudi v Sloveniji na podlagi sodišč že prišlo do poplačila vsaj dveh lastnikov na podobni podlagi,” je dejal.

Po njegovi oceni je v Sloveniji očitno prevladalo mnenje, da je s celotnim postopkom skrbnih pregledov in sanacije “bilo nekaj narobe”. “Ne morem se znebiti občutka, da je bil ta del sproduciran s strani drugih kupcev podrejenih papirjev bank, ki ne bi nikoli mogli trditi, da so bili zavedeni,” je ocenil. Do predloga, da bi odškodnino krila Banka Slovenije, se ni želel podrobneje opredeljevati, saj z njim ni seznanjen.

Kaj so opravili do zdaj

Preiskovalna komisija nepravilnostih o DUTB se v svojem delu osredotoča na prenos terjatev bank (slabih kreditov) na DUTB in na dogajanje v sami DUTB pri prodaji terjatev.

Doslej je med drugim zaslišala državnega sekretarja na finančnem ministrstvu v času sanacije bank Mitja Mavka, enega od takratnih izvršnih direktorjev DUTB Janeza Škrubeja, takratna člana sveta Banke Slovenije Stanislavo Zadravec Caprirolo in Janeza Fabijana, takratna prva moža NLB in Nove KBM Janka Medja in Aleša Hauca ter takratno predsednico vlade Alenko Bratušek in takratnega finančnega ministra, Uroša Čuferja.

Banka Slovenije ni kriva za luknjo

Kot je potrdil nekdanji guverner, je vedel, da je imela država v času sanacije za približno 1,3 milijarde depozitov v NLB, vendar teh ne bi mogli pretvoriti v kapital in za ta del zmanjšati kapitalskega primanjkljaja, saj tega zakon ni dopuščal. “Ne vem, kako naj bi jaz kot guverner naredil nekaj, kar je v nasprotju z zakonom,” je odvrnil na vprašanje, ali ga je k temu kdo nagovarjal.

Zavrnil je očitke, da je prav Banka Slovenije največji krivec za nastanek bančne luknje, ker da v vlogi regulatorja ni opravila svojega dela. “Zakaj priče menijo, da je Banka Slovenije diktirala tempo, morate vprašati njih,” je poudaril. Dodal je, da je iz medijev sicer seznanjen, da je bil zaradi svoje vloge pri sanaciji bančnega sistem domnevno ovaden, vendar sam, razen tega, da je bila hišna preiskava, nima nikakršnih dokazov o tem. “Opravljal sem delo v skladu s pravnim redom in zakonodajo,” je dejal in vprašal prisotne, kako lahko v medije pridejo informacije o preiskavah, ki bi morale biti po zakonu tajne.

Prenos terjatev na DUTB transparenten, kdo je prišel na seznam, ne ve

Prenos terjatev na DUTB je bil po njegovem mnenju transparenten. “Tudi računsko sodišče je podalo zgolj pavšalne ocene, da je bil prenos netransparenten,” je dejal. Kako se je odločalo o tem, zakaj je bilo določeno podjetje uvrščeno na seznam, Jazbec ni znal odgovoriti, saj pri tem ni sodeloval. Prav tako ne ve, da bi kdo pritiskal na člane sveta centralne banke glede tega. “Marsikdo je opozarjal in pisal pisma. Če pogledam nazaj, bi jih tudi jaz pošiljal in se tako zavaroval,” je še dejal Jazbec.

— Piratska stranka (@piratskastranka) November 25, 2019

Pomembno je ohraniti fokus na bistveno: kdo je iz bank pokradel denar in zastavljeno zdaj poceni odkupuje nazaj
Toliko megle v obliki zavajanj, navzkrižnih obtoževanj in preusmerjanja pozornosti od resničnih na navidezne krivce za zadnji rop slovenskih državnih bank priča, da so v ozadju še vedno veliki posla za velik denar.

In prav slednje skuša razkriti Vrtovčeva komisija. Pri tem je pomembno ohraniti fokus na bistveno: bančna luknja se je zgodila, čeprav nas prepričujejo drugače, saj serija tako imenovanih tajkunov, ki so dobivali stomilijonske kredite, teh nikoli ni vrnila. Če so bile terjatve iz bank na DUTB prenesene pod ceno, davkoplačevalci ne zgubijo ničesar, dokler DUTB te terjatve proda po najvišji mogoči ceni, ki je blizu njihove realne vrednosti ali jo presega.

In ravno v tem je ključna težava. Kot smo na Domovini že nekajkrat pisali, so nekateri dolžniki iz DUTB uspeli izriniti neodvisno tuje vodstvo in slabo banko prevzeti v lastne roke, da lahko zdaj preneseno premoženje po diskontni ceni, skriti za skladi s sedeži v davčnih oazah, odkupujejo nazaj.

Druga vrsta špekulantov pa spušča meglo, ker je po odločitvi vlade Alenke Bratušek izgubila špekulativno investicijo, naloženo v bančne podrejene obveznice (v to skupino ne štejemo nepodučene male vlagatelje, katerim bi država izgubljeno morala povrniti). Ti so zdaj v ozadju velikih pritiskov po poplačilu vseh, ki so v podrejenih obveznicah NLB izgubili denar in v prvih vrstah tistih, ki trdijo, da je država preplačala bančno luknjo.

V tem močvirju se je slovenskim davkoplačevalcem bolje zanesti na Evropsko komisijo in evropska pravila, kot pa na prepričevanje domačih šefov tovarišijskega kapitalizma, katerim je kriza spodnesla noge in si zdaj nagrabljene imperije na tako zvit način skušajo pridobiti nazaj (nekaterim je to že uspelo!).

In v tem vidiku je delo Vrtovčeve komisije izjemnega pomena. Njene ugotovitve bi to meglo morale enkrat za vselej razkaditi.

Doniraj

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime