Javnomnenjski dvig koalicije, volivci od strank KUL-a bežijo med neopredeljene

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Prva septembrska anketa, ki jo tradicionalno za Delo pripravi Mediana, nakazuje nezaupanje velikega dela državljanov, ki so skeptični do početja vlade, tudi do opozicijskih alternativ - od največjih strank KUL-a se volivci selijo med neopredeljene.

Po drugi strani tokrat pridobivajo vse tri koalicijske stranke, bolje je ocenjeno delo vlade kot celote. Razlika v razmerju med tako imenovanima levim in desnim blokom, se je statistično značilno zmanjšala. 

V komentarju uredništva ugotavljamo, da ankete iz meseca v mesec potrjujejo tezo, da obstoječi voditelji leve opozicije nezadovoljstvo precejšnjega dela volivcev zaradi koronavirusnih okoliščin ter medijskega poročanja o njih niso sposobni obrniti na svoj mlin. To pa nedvomno pomeni spodbudo za še kakšnega oportunista na levi, da se priključi bitki za volivce. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela SDS volilo 18,3 % vseh vprašanih, SD 10,3 % in Levico 7,7 % sodelujočih. Sledijo Šarčeva LMŠ s 6,3 %, Toninova NSi z 4,1 % in Stranka Alenke Bratušek z zanjo rekordno 3,8 % podporo.

Pod pragom parlament bi ostale DeSUS (2 %), SNS (1,7 %) in SMC (1,4 %). Vanj se ne bi uvrstili tudi Zeleni (1,1%), Dobra Država (0,9 %), Piratska stranka (0,8 %) in SLS (0,4 %).

Neopredeljenih je 26,2 %, oziroma dobrih 7 odstotnih točk več kot avgusta. Desetina vprašanih ne bi volila nikogar, 4 % jih ni hotelo odgovoriti, 1,4 % bi volila koga drugega.

Spremljajoč trende med opredeljenimi anketiranci tokratna raziskava kaže skok v podpori SDS-u, nadaljevanje padanja podpore LMŠ-ju, stagnacijo SD-ja, Levice in NSi, rast SMC-ja, izgubljanje DeSUS-a, SNS-a in SLS-a.

Klik za povečavo


Delo vlade kot zelo pozitivno oz. pozitivno ocenjuje 21,5 % sodelujočih, četrtina ji daje srednjo oceno, negativno, oziroma zelo negativno pa dobra polovica. Skupna povprečna ocena je 2,53, kar je nekoliko več kot zadnja dva meseca.

Vrh barometra priljubljenosti politikov krojijo Pahor, Poklukar, Zorčič in Vrtovec, ki je dosegel skok meseca. Sledijo Logar, Han, Cigler-Kralj, Tonin in Tanja Fajon. Na dnu so ministri Hojs, Simoniti in Kustec.



Zaostrovanje PCT pogoja dobro sprejeto

Na Delu so spraševali še, ali anketiranci podpirajo razširjeni PCT pogoj. V podporo zadnjemu vladnemu ukrepu se je izreklo 62,4 % anketirancev, nasprotuje mu tretjina vprašanih. Jasna pa je ločnica po strankarskih preferencah. Z razširitvijo PCT-ja se daleč najbolj strinjajo volivci SDS-a (84 %) in volivci NSi-ja (79 %), najmanj pa volivci SAB (46 %) in LMŠ (41 %).

Skoraj polovica vprašanih je dejala še, da jih nobena od novih PCT omejitev ne bo omejevala.

KOMENTAR: Uredništvo
AntiJanša? Ne, ne, ne, pa ne.
Delo vlade anketiranci sicer že ocenjujejo nekoliko bolje kot pred meseci, a še vedno je kritičnih glasov precej več kot pozitivnih. Da je to v veliki meri posledica koronavirusnih okoliščin, priča dejstvo, da je podpora strankam SDS in NSi, če bi jo pretvorili v poslanske sedeže, v seštevku boljša kot na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah. Vse to je dokaz, da podpora obema "pomladnima" strankama nižje kot je bila minule mesece, ne bo padla. Če se bodo okoliščine, vezane na koronavirus, izboljšale, pa lahko stranki kvečjemu pridobivata. Na drugi strani se kaže, da agresivna AntiJanša politika brez lastne vsebine četverčku KUL-a, bližje kot so volitve, bolj škodi. Tokrat so izgubili še nekaj odstotkov glasov na račun močne okrepitve bazena neopredeljenih. Zanje velja, da svojega momenta, ki so jim ga na pladnju ponudile okoliščine in velika medijska zaslomba, niso znali izkoristiti, zdaj pa je v veliki meri že zamujen. Na levici se tako prav čaka, kdo bo ta prostor, ki ga Fajonova in Šarec nista sposobna zaseči, vendarle osvojil in iz neopredeljenih popeljal na levo. Zanimivo bo opazovati, če bo kateri od novih/starih obrazov tega zmožen in koliko ga bo za svojega vzelo levo politično zaledje. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki