Državno ali zasebno šolstvo: Cerkev za pluralizem, SD proti z vsemi močmi. Paradoks ali stalnica totalitaristične miselnosti?

Gabriel Kavčič
46

Ta teden je Državni zbor po skoraj sedmih letih vendarle potrdil rešitev za ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. Žal pa se je tudi tokrat pokazalo, da je v Sloveniji vsako sredstvo dovoljeno, ko gre zaboj proti pluralnosti.

V Sloveniji zasebne osnovne šole obiskuje manj kot odstotek vseh osnovnošolcev. In to seveda zaradi srdite borbe proti pluralnosti, ki zavira vsakršno zasebno pobudo. Sicer tudi z ostalimi 99% nihče ni čisto zadovoljen, ampak to je že druga tema.

In tako smo od poslanca Koprivca iz SD ta teden na primer slišali, da za novo zakonsko ureditvijo, ki uresničuje zahteve Ustavnega sodišča, »stoji tudi Rimokatoliška cerkev, ki hlepi po tem, da bi, pač, rekatolizirala Slovenijo, da bi vzpostavila večjo moči in vpliv v slovenski družbi.«

Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno.

Državljane je poslanec nato potolažil, da smo pred rekatolizatorji vendarle varni, ker da se bodo »Socialni demokrati z vsemi močmi borili proti temu.«

Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.

Izjava tovariša Koprivca kaže, da anti-pluralizem, tipičen za prejšnje stoletje, še kako živi. Kopriva pač ne pozébe, in to že vsaj trideset let.

Iz navedenih besed zato veje boj za oblast, boj proti pluralnosti in predvsem obseden boj proti Katoliški cerkvi.

Kar niti ne čudi: za miselne naslednike starega totalitarnega sistema je vprašanje šolstva bistveno; vsaka zasebna pobuda pa jih peče, kakor da bi padli med koprive.

Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno. V medijih se s tem namenom stalno vpeljuje dihotomijo med javnim in zasebnim, kot da bi osnovna šola, ustanovljena na zasebno pobudo, ne bila tudi javna. V resnici pa bi morali govoriti o razliki med državnim in zasebnim.

In zakaj kolcanje po državnem, in srdito nasprotovanje zasebnemu? Razlogov je več, a ko gre za omenjeno stranko, bi lahko razlog res tičal v prejšnjem stoletju.

Najboljša javna državna šola je morda po njihovem mnenju tista, v kateri so otroci drugače mislečih, vernih staršev, morali doživeti marsikatero ponižanje, da o družbeni kontroli sploh ne govorimo. Take šole so sicer bile javne in državne, a so služile povsem zasebnim ciljem, totalitarno vsiljenim večini. Če parafraziramo Koprivca, so bile komunizirane.

Danes smo seveda v nekem drugem času, a vendar: čeprav rojen že v novem veku, sem na sicer odlični osnovni šoli z odličnim kadrom vendarle doživel tudi nekaj ostankov onega krasnega državnega šolstva. Še nekaj let nazaj je namreč kaka tr’šica mimogrede pribila kaj proti učencem, ki so obiskovali verouk.

Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in  vzgojo morali molčati.

Prednost državne šole je pač ta, da izgleda pluralna in neopredeljena. Iz nje je na primer izbrisana verska vzgoja … lahko pa v program vseeno stisneš kakšno ideologijo, če ti uspe. V prejšnjem stoletju je tak plevel v šolah odlično uspeval, dandanašnji pa se najde kaka druga kopriva, ki se poskuša razrasti.

Zato lahko razumemo skrb deklariranih naslednikov prejšnjega sistema, da bi kdo drug imel besedo pri izobraževanju. Hkrati pa postane jasno, kako neprimerno in protislovno je, da komurkoli le-ti očitajo »rekatolizacijo«.

Če pa bi se Cerkev zanjo nekoč vseeno odločila, pa se bo treba preverjenih metod »vzpostavljanja večje moči in vpliva v slovenski družbi« vsekakor učiti kar od pedagoškega sistema prejšnjega stoletja.

V resnici pa pri vsem tem gre le za načrtno podpihovanje predsodkov. Katoliški osnovni šoli pri nas sta dve od šestih zasebnih, večina jih torej ni »cerkvenih«. S tem bo Cerkev, če se ne bo poslužila metod predhodnikov socialnih demokratov, težko »rekatolizirala« Slovenijo.

Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki Partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in vzgojo morali molčati. Raje se vsi skupaj zgledujmo po škofu Jegliču, ki je dejansko kaj naredil za dobro slovenskega šolstva … dokler ni kdo drug »vzpostavil moči in vpliva v slovenski družbi«.

Razlogov za spodbujanje zasebnega šolstva, po drugi strani, pa ne manjka: vzgoja za pluralnost in s tem vzgoja za resnično demokracijo; realne finančne ugodnosti za državo; ustavno zaščitena pravica do izbire pedagoškega pristopa in s tem šole; uresničitev svobode staršev, da otroke izobražujejo, kakor menijo, da je zanje najboljše; in še mnogo drugega.

Od tega tedna naprej, kot že tolikokrat, pa o potrebi po večji pluralnosti govori tudi dejstvo, da v tej državi očitno potrebujemo normalizacijo vzgoje in šolstva.

Zaenkrat se nam namreč še vedno dogaja, da nekako vzgojimo ljudi, ki zaradi nerazgledanosti, če ne še kaj slabšega, širijo predsodke in demagogijo. Ne koprive, v šolah je treba sejati in saditi kaj boljšega za slovensko prihodnost, in zasebna pobuda pri tem je lahko v veliko pomoč.

46 KOMENTARJI

    • Ja, to je skoraj herezija. Kristusova Cerkev zagovarja R E S N I C O, o demokraciji pa je že sloviti Sokrat pisal tako:

      »Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije.«
      Tako Sokrat v petem stoletju pred Kristusovim rojstvom.

      Sokrat je zahteval intelektualno demokracijo – glasujejo lahko samo tisti, ki zadeve družbe dobro poznajo in ki so o posameznih problemih temeljito premislili. Bi mar ladjo družbe na viharnem morju prepustili neuki množici? Ne. Za to sta potrebna znanje in spretnost.

      “Če tisti trije“, ob čemer je pokazal na pastirje na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti poščijem na demokracijo“, je strokovno, filozofsko in modro pojasnil Sokrat. In tisoče let kasneje dejstva to dokazujejo…..

      ================================================================
      Skratka, če je Bog na prvem mestu, potem je vse ostalo na pravem mestu. Tudi demokracija!

  1. “Najboljša javna državna šola je morda po njihovem mnenju tista, v kateri so otroci drugače mislečih, vernih staršev, morali doživeti marsikatero ponižanje, da o družbeni kontroli sploh ne govorimo. Take šole so sicer bile javne in državne, a so služile povsem zasebnim ciljem, totalitarno vsiljenim večini. Če parafraziramo Koprivca, so bile komunizirane.”

    Bravo avtor prispevka!

  2. Nikoli verjeti marksistom, preživljajo se z lažjo in s podtikanjem. Njihov spomin na njihove zlorabe in krivice je kot spomin zlate ribice.

    Vse kar izjavi marksist obrni na glavo in dobil boš resnico. Da, za resnico gre!

  3. O demokraciji smo navajeni zelo lepih besed, prav tako pa o antičnih Atenah, civilizaciji, kjer se je demokracija razvila. Partenon je postala že skoraj sopomenka za demokratične vrednote, zaradi česar se toliko voditeljev demokratičnih držav tam tako rado slika. Zato je precej nenavadno odkriti, da je bila ena od starogrških velikih dosežkov, filozofija, zelo sumničava do drugega grškega dosežka – demokracije. Ustanovni oče grške filozofije – Sokrat – v Platonovih dialogih predstavlja izredno pesimistično držo do demokracije. Platon v šesti knjigi Države opisuje Sokratov pogovor z Adejmantom, v katerem Sokrat poskuša pokazati sogovorniku hibe demokracije s prispodobo o družbi kot ladji. Če bi se odpravljal na morje, sprašuje Sokrat, kaj bi si želel, kdo naj odloča o tem, kdo naj bo za krmilom? Naj o tem odloča kdorkoli ali pa posamezniki, ki so izobraženi o pravilih in zahtevah plovbe. Seveda naj odločajo slednji, pravi Adejmant. Zakaj torej, odgovarja Sokrat, še kar vztrajamo pri razmišljanju da je vsaka odrasla oseba primerna za odločanje, kdo naj bo vladar države? Sokratovo sporočilo je v tem, da je glasovanje na volitvah veščina, ne pa intinuitivna sposobnost. In kot vsako veščino se mora ljudi tudi to veščino sistematično naučiti. Dopustiti, da državljani volijo brez izobrazbe je tako neodgovorno kot postaviti jih za krmilo ladje, ki pluje v Samos sredi nevihte.

    Z neumnostjo volivcev je imel Sokrat katastrofalne izkušnje iz prve roke. 399 pr. Kr. je bil podvržen obtožbam kvarjenja Atenske mladine. Petsto Atencev je bilo povabljenih, da kot porotniki sodijo o primeru, in s tesno večino so odločili, da je Sokrat kriv. Obsodili so ga na smrt z zastrupitvijo. Ta proces je za mnoge razmišljajoče ljudi prav tako tragičen kot je npr. Jezusova obsodba za kristjane. Ključno je poudariti, da Sokrat ni bil elitist v običajnem pomenu besede. Ni trdil, da bi zgolj majhna peščica ljudi smela voliti. Je pa vztrajal, da so le tisti, ki so o zadevah premislili racionalno in poglobljeno, upravičeni do glasu. Pozabili smo na to razlikovanje med intelektualno demokracijo in dedno demokracijo. Glasovanje smo omogočili vsem ne da bi ga povezali z modrostjo. In Sokrat je vedel, kam to vodi. V sistem, ki so se ga Grki bali čez vse: v demagogijo. Atenci so imeli boleče izkušnje z demagogi, npr. z Alkibadom, bogatim, karizmatičnim, dobrikavim možakom, ki je spodkopal temeljne svoboščine in vodil Atence k vojaški katastrofi na Siciliji. Sokrat je vedel, s kakšno lahkoto lahko kandidati izkoristijo našo željo po preprostih odgovorih. Povabil nas je, naj si predstavljamo volilno debato med dvema kandidatoma; med nekom, ki je podoben zdravniku in nekom, ki je kot lastnik slaščičarne. Slaščičar bi o njegovem nasprotniku trdil: Poglejte, ta človek vam je storil veliko hudega. Povzroča vam bolečine, vam daje grenke sirupe in vam pravi, da ne jejte in ne pijte vsega, kar želite. Nikoli ne bo ustregel vašim številnim željam, tako kot vam bom jaz. Sokrat nas vabi, da razmislimo o odzivu občinstva: Mislite, da bi bil zdravnik zmožen učinkovitega odgovora? Njegov iskren odgovor – “Povzročam vam muke in delujem mimo vaših želja, zato da bi vam pomagal” bi povzročil razburjenje med volivci, se vam ne zdi?

    Pozabili smo na poglavitna Sokratova opozorila o demokraciji. Raje smo demokracijo motrili kot nedvoumno dobrino – ne pa kot nekaj, kar je učinkovito samo takrat in v toliko, kolikor je učinkovit izobraževalni sistem, ki ga obkroža. Zato smo izvolili tako veliko slaščičarjev in le malo zdravnikov.

    ======================================================================
    Tako Sokrat kake pol tisočletja pred Kristusovim rojstvom. Original pa je na:
    https://youtu.be/fLJBzhcSWTk

    Pa mir in vse dobro vam želim, gospod dzi nu nje ja!

    • Tu si lahko pomagamo s stoičnim Churchillom, ki je dejal: Demokracija ni idealen sistem, je pa najboljši od vseh, kar jih poznamo.
      Navsezadnje smo Slovenci skozi zgodovino občutili že vse sisteme: teokracijo, absolutizem, totalitarizem in večstrankarsko demokracijo. Zgodovina govori, kako so se posamezni sistemi obnesli in kakšne posledice so prinesli.

  4. Vse lepo in prav to z zasebnim šolstvom in torej tudi s šolami v lasti verskih institucij. Ampak, koliko je uradno priznanih verskih institucij v Sloveniji? Mislim, da nekaj deset. To pomeni, da ne bomo imeli samo katoliških šol, temveč zelo verjetno tudi druge: budistično, hare-krišnovo, islamsko, judovsko … Vse verske skupnosti bodo hotele z javnim denarjem financirati svoj pomladek in bodo imele pravno podlago za to, kar seveda ni nič narobe, verjetno pa marsikomu na koncu ne bo pretirano všeč.

      • Nobenega tekmovanja nisem imel v mislih, ampak če smo že pri tem, krščanstvo žal izgublja tekmo v Sloveniji z drugimi religijami.
        Ateizem pa zaenkrat ni religija. Morda pa se bo kdo spomnil tudi kaj takega in se bo oklical za vesoljnega guruja ateizma.

    • Verjetno ne bo tako, razen pri islamski verski skupnosti.
      Ker mora zasebna šola na svoje stroške poskrbeti za primerno stavbo in druga “osnovna sredstva”. Dvomom, da se bodo manjše verske institucije to bolj težko šle.

    • To je seveda vprašanje rodnosti. Če ne bomo rojevali bodo čez čas samo islamske šole. Naj si bodo državne ali zasebne. Sekularizma ne bo mogoče rešiti z socialistično propagando.

    • Ivan, budisti nimajo svojih šol. Budizem ni religija. Je nauk. Isto velja za Harekrišnovce, ki so eklektična sekta. Če bodo pa še druge religije, islam npr. imele svojo šolo bodo morale poučevati matematiko, fiziko, slovenščino itd. To bo financirala država. Ostalo, njihov verouk pa že tako in tako financirajo sami in bodo tudi v bodoče, kot Cerkev, ki to sama financira.

    • Tudi levičarji lahko ustanovnijo zasebno šolo z levičarsko indoktrinacijo otrok. Tja naj levičarski starši vpišejo svoje otroke. Z Luko Mescom in Fajonko po stenah. Glavni predmeti bojo: Rušenje vrednot zahodne družbe, Retorika na protestih, Zgodovina LGTB gibanja, Kako se izogniti zakonom in pravilom, Kako najlepše servirati laž…

    • g. Igor, v demokraciji je konkurenca ustavna pravica. Pika.
      Drugim odrekate pravico konkurence, svojim NVO-jem, pa omogočate financiranje in s tem konkurenco državnim ustanovam. To je v nasprotju s prejšnjo vašo zahtevo. Pika.
      Pravite, da je država ateistična. To ni res. Še vedno spremljamo komunistične obrede. Pika.

      • Slovencsm
        Vedno sem za konkurenco! Ne vidim pa razloga, zakaj bi zasebne šole izvajale program javnih šol! Če kdo ni zadovoljen z javno šolo, pa naj zasebno plača, če misli, da bo to koristilo njegovemu otroku! Ali pa naj otroci obiskujejo javno šolo, v zasebni pa tiste vsebine, ki jih javna ne nudi in jih starši za svoje otroke želijo! Seveda pa naj potem te vsebine plačajo!

      • Država je sekularna, to pa ne pomeni nujno, da je ateistična, Igor. Ti sploh ločiš med osnovnimi pojmi? Sekularizem, ateizem, agnosticizem itn.? Prej ti je ena gospa v zvezi s slovensko nošnjo toplo priporočila, da se pouči. Poduk toplo priporočam tudi o drugih zadevah, o katerih tukaj diskutiraš, pa ti niti osnove niso jasne. BTW, če se izvaja javni šolski program (ti bi dejal: ateističen) je z vidika izvedbe popolnoma vseeno, ali ga izvaja državna ali zasebna šola. Vključno s katoliško. In za to, torej v tem delu, dobi enaka sredstva kot državna šola. Ti sploh razumeš, za kaj gre pri tej odločitvi US? Po mijem tudi tega ne razumeš najbolj.

  5. Od koga pa ti kupuješ namišljene zgodbe in zgodbice!? Komunisti so ti prodali same laži, pa si kupil in še kupuješ, čeprav je njihova zgodbica zgodbica z nesrečnim koncem! RKC, ko je zvesta svojemu poslanstvu, oznanja veselo oznanilo in ne terja od mene nobenega denarja! Prostovoljno sem član Cerkve ali pa ne! Prostovoljno darujem, če se tako odločim!Dzi nu…daj ustavi se že enkrat, ker ne izkazuješ nobenega napredka v mišljenju! Živi dalje kot božji volek in ne pametuj, ker se smešiš!

  6. Igor, v Waldorfski šoli je v ospredju religioznost kot taka in temu je podrejen pedagoški proces. Beri Rudolfa Steinerja. Zahtevo branje. Teozofija ali po slovensko modrost o Bogu. A pri financiranju ne gre za to. Gre za enakost pred zakonom in svobodno pobudo. Sicer lahko govorimo o aparthajdu. Kristjani, kot slovenska verzija zamorcev.

    Jaz bi na tvojem mestu in mestu drugih, ki so alergični na krščanstvo, raje primerjal uspešnost teh javno privatnih šol z državnimi. Po kvaliteti, kot si lahko bral na tem portalu, so na vrhu. Dobri dijaki, bodoči zdravniki, inžinirji… so nacionalno bogastvo.

  7. Odlično branje!
    Kot pritok sveže studenčnice v zasmrajeno mlakužo, obkroženo s koprivami 😜 !

    Pohvalen tudi Alojzev esej o Sokratu!
    Domovinci, dajte ga povabiti, da napiše še kaj o Stari Grčiji.
    Mislim, da to rabimo.

  8. Sedanja jansisticna mafija bi rada privatizirala šolstvo!da otroci od bogatašev se bodo šolali od revnih staršev pa Klinc jih gleda,ne bodo imeli možnosti šolanja.

    • Anderzej, kaj ni dovolj nadikov Igor in dz nu … ? Pa slovnico bo potrebno dvigniti na malo višji nivo. Tudi vsebina ni jasna. Kako se bodo otroci bogatašev šolalo v šolah s koncesijo, če pa jih bo financirala država za javni program? Pomeni, da bo eneko drago šolanje kot recimo v gimnaziji Bežigrad. Verjetno se bojite konkurence in manjšega vpisa na državne šole. Predlagam, da še enkrat napišete bolj vsebinsko jasen komentar.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime