Moti jih, da vlada zavrača možnost hkrati pogajali o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in o odpravi anomalij zaradi spremembe v vrednotenju zdravniških delovnih mest.
In kako gre uslužbencem javnega sektorja v obdobju po gospodarski krizi? Glede na gibanje poprečne bruto plače zelo dobro, saj je ta od leta 2015 zrasla za 13 odstotkov in je v povprečju 300 evrov višja kot v zasebnem sektorju.
Po besedah vodje skupine sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška je hkratno pogajanje edini način, da se prepreči nastajanje vedno novih anomalij. A ker vlada to zavrača, so prejšnji teden zapustili pogajanja, v nekaterih sindikatih, ki jih pogajalska skupina zastopa, pa so že oblikovali stavkovne odbore.
"Zavračanje razumemo kot odločitev vlade, da se dokončno poruši enoten plačni sistem, k čemur je sama že doslej izdatno prispevala in še prispeva s svojimi odločitvami," meni Počivavšek.
V zadnjih dveh letih v javnem sektorju tako višja povprečna plača kot več zaposlenih
Predvsem po zaslugi Zakona o uravnoteženosti javnih financ (ZUJF), ki ga je leta 2012 sprejela 2. Janševa vlada, se je število zaposlenih v javnem sektorju in skokovito naraščanje mase plač za nekaj let vendarle nekoliko zaustavilo (graf spodaj)
A od leta 2015 do danes so število zaposlenih v javnem sektorju kot tudi povprečna plača ter skupna masa plač spet v porastu. V minulih dveh letih so namreč sindikati že izpogajali odpravo določenih plačnih anomalij, sproščanje "varčevalnih ukrepov" ZUJFa ter višanje premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Vir grafa: Finance.si
Število zaposlenih v javnem sektorju se je v zadnjih dveh letih povečalo za okrog 7 tisoč. Največ novih služb je bilo v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu, manj v državni upravi, kjer se je število zaposlenih v kriznih letih celo zmanjšalo, zadnje leto pa se spet povečuje.
Povprečna bruto plača je iz 1778 evro v letu 2015 narasla na 2017 evrov v septembru letošnjega leta. Tudi povprečna NETO plača je doživela lep dvig in sedaj znaša 1300 evrov NETO.
Spomnimo, povprečna NETO plača v državi je trenutno 1045 evrov, v zasebnem sektorju pa 947 evrov.
KOMENTAR: Uredništvo
Sindikati javnega sektorja izkoriščajo predvolilni čas
Čeprav se leta gospodarske krize v javnem sektorju, če njen učinek primerjamo z realnim sektorjem, niso pretirano poznala (predvsem na račun enormnega zadolževanja države), v času okrevanja gospodarstva in rasti različni sindikati javnega sektorja želijo prvi podstaviti svoj lonček.
Izkušeni sindikalisti kot sta Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek vedo, da je pravi trenutek za izsiljevanje zdaj, tik pred parlamentarnimi volitvami. Zato sledeča navodila, kot jih je sindikalnim predstavnikom poslal SVIZ, ne čudijo: "Vse sindikalne zaupnice in zaupnike pozivamo, da pred zelo verjetnim glasovanjem članstva o stavki skličete pripravljalne sestanke in članstvu pojasnite, kako pomembno je, da tudi s stavko uveljavimo naše upravičene zahteve."
Pomembno je zato, ker je vlada Mira Cerarja tipična oblast, izvoljena s strani uslužbencev javnega sektorja in tako tudi deluje. To še posebej velja za največjo vladno stranko SMC, ki se hkrati sooča s stisko enormne izgube podpore ter posledičnega političnega preživetja.
Štrukelj, Počivavšek in združba tako Miru Cerarju zgolj izstavljajo račun za svojo volilno podporo. In v oblastno pragmatičnost ni dvomiti. Navsezadnje ne gre za njihov, temveč davkoplačevalski denar, pridobljen na visokih davčnih obremenitvah dela državljanov in izvoznikov zasebnega sektorja.
Januarsko stavko javnega sektorja bomo za javni vtis zato najbrž doživeli, a ni dvomiti, da se bosta vladna in sindikalna stran nato hitro pogodili. Obema je namreč v interesu, da oblast te vrste ostane tudi po volitvah.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.