Javna izjava komisije pri SAZU odpira vprašanje, kateri politiki so podrejeni znanost, šolstvo, mediji ...

POSLUŠAJ ČLANEK
Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je v javnost poslala izjavo z naslovom Za izhod iz pandemije in avtokracije, kjer desnosredinsko vlado med drugim obtožujejo avtokratičnega vodenja države ter ravnanja v škodo bolnikov v času koronavirusne pandemije.

Dokument, pod katerem sta se podpisala predsednik komisije dr. Tine Hribar in podpredsednica dr. Renata Salecl, je dvignil veliko prahu v javnosti ter obtožbe o politizaciji te znanstvene institucije. 

Da gre za politikantsko izjavo, s katero je komisija presegla svoje pristojnosti, pa je za Reporter dejal tudi podpredsednik SAZU, dr. Milček Komelj.

Glede na nekatere nedavne izjave in odločitve nosilcev različnih družbenih podsistemov, ki so povsem v sozvočju z levo opozicijo se v komentarju uredništva sprašujemo, kateri politiki so pravzaprav te organizacije podrejene.  



V izjavi uvodoma preberemo ugotovitev, da je COVID-19 radikalno posegel v naše življenje in še posebej na področje človekovih pravic. Priznavajo tudi, da pandemija nedvomno zahteva uporabo omejitvenih ukrepov, ki večinoma pomenijo tudi omejevanje človekovih pravic, zlasti pravice do svobode gibanja in pravice do osebne svobode. "Nujno pa je, da so takšni ukrepi premišljeni in da se držijo okvirov, ki jih določajo ustava in iz nje izhajajoči zakoni."

Obenem se jim zdi še posebej pomemben način, kako so ukrepi sporočeni javnosti, saj je od tega odvisno, ali jih bodo ljudje sprejeli kot nujne (z zavestjo o njihovi časovni omejenosti in enaki veljavnosti za vse), jih ponotranjili ter jih tudi spoštovali.

Prav v tem pa je po njihovo problem v sedanji vladi. "Arbitrarno sprejemanje ukrepov, avtokratska in prepogosta represivna ravnanja, s katerimi se v zadnjih mesecih srečujemo v Sloveniji ter smo jim priča ob napadih na medije, ne prispevajo k zajezitvi pandemije, nasprotno, javnost odvračajo od podpore sicer potrebnim in nujnim ukrepom," zapišejo.

Nato v petih točkah naštejejo, kaj se jim zdi še posebej problematično. Denimo, da je vlada po njihovem "s komandnim pristopom represijo razširila na vso družbo," ter z neustrezno komunikacijo "vnašala nemir in strah, prebivalcem in bolnikom pa povzročala kršenje pomembnih pravic."

V nadaljevanju navajajo neustrezne medicinske nabave, ki so jih spremljale nepravočasno naročanje in koruptivna dejanja, vlada naj bi zanemarila priprave na drugi val ter opustila krepitev kakovostnega ter vsem enako dostopnega javnega zdravstva, zanemarila delovanje domov za starejše, ogrozila, deloma celo onemogočila človekove/bolnikove pravice do pravočasnega bolnišničnega zdravljenja, zdravstvene in socialne delavce pa spravila na rob izgorelosti, do izčrpanosti in obupa.

Zaradi vsega tega državni zbor pozivajo, da od vlade zahteva, naj vse sile usmeri v reševanje pandemije, naj preprečuje koruptivno delovanje in se v težki situaciji, v kateri smo se znašli, zaveda pomena dostojanstva ljudi, človekovih pravic in državljansko demokratičnega odločanja. Predsednika Republike Slovenije pa prosijo, da opozori na skrajno škodljivo vmešavanje vlade v medije in kulturo, v znanost in umetnost, zadnje čase celo v univerze.


Podpredsednik SAZU: izvršilnemu odboru sem predlagal, da se distancira od tega stališča


Da gre za bolj kot ne solo akcijo vodstva komisije za človekove pravice pri SAZU, priča odziv podpredsednika te organizacije, dr. Milčka Komelja. Kot je poudaril za Reporter, so komisije pri SAZU sicer avtonomne pri zavzemanju svojih stališč, a ne, ko gre zlorabo te avtonomnosti za politično agitacijo.

»Načelno je akademija zavezana k temu, da ne posega v dnevno politiko, temveč se izjavlja o zadevah kulture, umetnosti, znanosti, predvsem pa o stvareh, ki so temeljne za državo,« izpostavlja Komelj. Poudarja, da je SAZU marca že sprejel "pomirjujočo in nepolitično izjavo", zdaj pa predlaga, da izvršilni odbor SAZU sprejme novo izjava, v kateri bi se distancirala od stališče komisije za človekove pravice.

Kritičen do početja nekaterih v SAZU je tudi profesor statistike in nekdanji profesor na prestižni fakulteti Columbia v Združenih državah Amerike, dr. Aleks Jakulin, sicer tudi eden izmed ustanoviteljev sledilnika Covid-19.

Za Novo24TV je dejal, da bi naloga komisije morala biti, "da svetuje pri iskanju ravnotežja med kratkoročno ekonomsko in psihološko bolečimi ukrepi za zaustavitev in omejitev in dolgoročno bolečimi posledicami bolnikov, okuženih, mrtvih in tistih z dolgoročnimi posledicami okužbe,” o čemer pa ni slišal niti besede.

“Po drugi strani pa je bilo notri cel kup vsebinskih in slovničnih napak, nerazumevanje institucij demokracije, vmešavanja v dnevno politiko," pravi in dodaja, da vse to škodi državi in še posebej škodi ugledu SAZU, in ruši enotnost podpore ukrepom v javnosti in medijih. "Akademiki se morate resno vprašati o tem, koliko je smiselna zloraba poslanstva SAZU za take namene – kot tudi o kvaliteti organov, ki bi morali skrbeti za take stvari,” še dodaja Jakulin.

KOMENTAR: Uredništvo
Od kod takšno sozvočje z besednjakom leve politike?
V Sloveniji vseskozi poslušamo, da imamo avtoritarno vlado, ki si podreja vse družbene sisteme in skuša uveljaviti nekakšno diktaturo po zgledu Orbanove Madžarske (karkoli že to je). Nekaj je res; Janševa vlada dela napake in najbrž kdaj tudi nečednosti; kot vsaka vlada na oblasti, še posebej v težkih okoliščinah, primerljivih sedanji. Da pa razne družbene institucije, kot je šolski sindikat SVIZ, ki je člane pozval k podpisu politične peticije proti vladi, zdaj komisija pri SAZU, ki iz oblasti s to vlado preganja avtokracijo, in navsezadnje večinski mediji na čelu z nacionalno RTV Slovenija, uporabljajo praktično isti besednjak kot leva opozicija, pa hote ali ne naplavi vprašanje, od kod takšna usklajenost leve politike in baje neodvisne civilne družbe. Še posebej v kontekstu dejstva, da se v tridesetletni zgodovini naše demokracije oblast zamenja sila redko in še to običajno za kratek čas, večinoma pa je na oblasti ravno leva politična opcija. Kako je torej mogoče, da je ob redkih spremembah oblasti, ki vodenje države prevzame desnica, za vse te družbene podsisteme kar naenkrat konec sveta, oziroma konec demokracije?!? Kot vidimo, Janševa vlada ni ohranjevalka statusa quo in skuša spremeniti marsikaj, kar je po svoje logično, saj je v Sloveniji, vemo zakaj, ravno levica garant preprečevanja družbenih sprememb. Hkrati pa je ob silovitem in vsesplošnem uporu, ko jo je deležna za vsako stvar, katere se loti, od kakšnih vzvodov avtokratskosti oddaljena približno toliko kot od izvedbe poleta na Luno. Avtokracija je po definiciji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina. In tudi z Lune se jasno vidi, da v Sloveniji to ni Janez Janša ali SDS. Ob vseh teh politikantskih oglašanjih je zato, bolj kot kaj druga, na mestu vprašanje, ali imamo pri nas res neodvisno in nepolitično znanost, šolstvo, medije ... na njihovi reprezentativni ravni, ali pa si nemara politika vsega tega že zdavnaj ni podredila?!? Pa ne tista politika, ki je na oblasti pol leta ali petino vsega časa od samostojnosti naprej, temveč tista druga, ki prevladujoče vlada že vse od leta 1945 naprej? In navsezadnje, kdaj bo v Sloveniji menjava oblasti sprejeta kot nekaj najbolj naravnega in običajnega v demokraciji, četudi se zgodi tako redko, kot je to sedanja praksa? Mar ne bi odgovorni v komisiji za človekove pravice pri SAZU kakšno raje rekli o demokratični in legitimni pravici tistih, ki so to koalicijo večinsko izvolili, da je na oblasti tudi kdaj kdo drug kot le levica?!? Odgovorov na ta vprašanja od akademikov kot so Hribar, Salecl in ostali, najbrž ne moremo pričakovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki