Janševa vlada naklonjena sprejemanju begunskih otrok. Fajonova vesela, Brščič jezen

Vir foto: www.savethechildren.org
POSLUŠAJ ČLANEK
Pet slovenskih evroposlancev je pred časom na premierja Janeza Janšo, notranjega ministra Aleša Hojsa in zunanjega ministra Anžeta Logarja naslovilo pismo, v katerem so omenjene pozvali, naj se Slovenija pridruži državam EU, vključenim v reševanje otrok brez spremstva, ki so ujeti na grških otokih.

Danes zjutraj je ministrstvo za notranje zadeve na pobudo odgovorilo in zapisalo, da preučujejo možnosti, da bi tudi Slovenija sprejela begunske otroke.

To stališče sicer na videz odstopa od vsebine nekaterih dosedanjih razprav poslancev SDS iz opozicijskih časov. Slednje je sicer razveselilo predvsem evropsko poslanko Tanjo Fajon, razjezilo pa desničarja in predsednika stranke DOM Bernarda Brščiča. A Hojs dejansko ne odstopa od splošnega stališča svoje stranke, temveč je v situaciji zgolj ravnal trezno in človeško, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Pod pismo so se pred nekaj tedni podpisali Tanja Fajon, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Irena Joveva in Ljudmila Novak. Poslanci so v njem omenili, da je države članice k pomoči 1.600 sirskim otrokom brez spremstva 9. marca pozvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so 9. marca pojasnili, da niso prejeli uradne prošnje za sprejem otrok in da vlada o tem niti ne more odločati, ker opravlja le tekoče posle. Evroposlanci pa so ob nastopu nove vlade to opozorili, da je sedaj situacija drugačna.

Predstavnike vlade so prosili, da pobudo za pomoč otrokom brez spremstva in hudo bolnim uvrstijo visoko na svojo agendo in razmislijo o konkretnih spremljajočih ukrepih, tudi inovativnih, za njeno izvedbo. »S tem dejanjem bo Slovenija poleg konkretne pomoči, za katero smo prepričani, da bo med našimi državljani pozitivno sprejeta, dokazala mednarodni skupnosti, da je ugledna in zaupanja vredna država,« so še zapisali.

Ministrstvo: Vodimo aktivnosti, da preverimo naše zmožnosti za sprejem otrok


In odgovor je z ministrstva za notranje zadeve prišel danes zjutraj. Evropska poslanka Tanja Fajon je na Twitterju objavila dopis notranjega ministra, v katerem je odgovoril na pobudo vladi za sprejem begunskih otrok iz Grčije.



V njem minister za notranje zadeve Aleš Hojs odgovarja, da je slovenska vlada naklonjena pobudi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki poziva članice EU, naj pomagajo Grčiji z otokov premestiti mladoletnike brez spremstva staršev. "Trenutno vodimo aktivnosti za preveritev naših možnosti za prevzem določenega števila otrok in pogoje za njihovo ustrezno nastanitev, oskrbo in primeren nadaljnji razvoj," je zapisal.

Kot dodaja, pričakuje, da bodo še v tem tednu oblikovali in se medresorsko uskladili ter vladi predlagali ustrezno odločitev, katere cilj je, da bi jo v najkrajšem možnem času tudi izpeljali.

Fajonova se je Hojsu za ta odgovor na Twitterju zahvalila.


Brščič: Prihaja kontingent mladoletnih mohamedancev


Ob pohvali Fajonove pa so se na družabnih omrežjih vsuli kritični komentarji. Eden glasnejših je bil predsednik Domovinske lige, Bernard Brščič.



Na kritiko desne stranke pa se je kaj hitro odzval tudi minister Hojs, ki je v svojem odgovoru opozoril: "Vse kar smo do sedaj naredili je, da smo začeli preučevati ali je mogoče najti skrbništvo za štiri sirote mlajše od 10 let." Evropski poslanki pa je navrgel še misel, da "bo zelo vesel,ko bo Tanja Fajon, tako sedaj, močno podprla spremenjeno azilno zakonodajo, ki bo drastično zaostrila možnost azila!" Ta naj bi bila kmalu na listi državnega zbora.

Fajonova se je na to odzvala z besedami, da je azilna politika pri nas že tako ali tako zelo zaostrena.



KOMENTAR: Uredništvo
Hojs ravna človeško, Fajonova in Brščič pa vkopana vsak v svoji skrajnosti
Pri vprašanju sprejema sirskih begunskih otrok brez spremstva sta vlada in notranji minister iz vrst SDS, Aleš Hojs, pokazala zmerno naravo te vlade, ki se ne pušča potegniti v eno ali drugo skrajnost. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da Hojs ne ravna politično oportuno, temveč človeško, kljub zavedanju, da bo v radikalnejšem desnem delu volilne baze svoje stranke povzročil razburjenje in nemir. Hojs je pokazal zavedanje, da pomoč resnično prizadetim v spopadih na Bližnjem vzhodu ni del problematike množičnih nezakonitih migracij v EU, temveč kvečjemu kolateralna škoda procesov množičnih selitev v iskanju boljšega življenja. Če bi Hojs zavrnil sprejem otrok, bi potrdil teze radikalne levice, da je desnica brezobzirna, kruta in nečloveška do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Hojs pa dokazuje, da bo tistim najbolj ranljivim Slovenija vedno pomagala, tudi, ali še posebej takrat, ko bo na oblasti desna sredina. Ne bo pa pristajala na levičarsko definicijo "pomoči", za katero so nameni množičnega uvoza migrantskih oportunistov v Evropo na račun uničevanja lastne kulturne identitete ter degradiranja običajev ter navad naših prednikov. Slepota v levi in desni skrajnosti od tovrstnega stališča nekaterim preprečuje, da bi videli širšo sliko. Fajonova je pri tem licemersko oportunistična, Brščič pa ozkogledno paranoičen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike