Janša se je Pahorju "zahvalil za povabilo", volivce pa nagovoril preko video posnetka. Kaj sledi

POSLUŠAJ ČLANEK
Kot je bilo pričakovati, je relativni zmagovalec volitev, Janez Janša, danes zavrnil povabilo Predsednika republike, da sprejme mandat za sestavo vlade, saj Janša (še) ne more pridobiti potrebne večine.

Ker podobno velja za drugo uvrščenega Marjana Šarca, v prvem krogu iskanja mandatarja za sestavo vlade tega Slovenija ne bo dobila.

V drugem in tretjem krogu lahko ob predsedniku republike mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine, oziroma deset poslancev. 

Janša sicer dopušča možnost, da se takšna večina kljub vsemu oblikuje v naslednjih tednih, vendar do resnega poskusa oblikovanja stabilne vlade lahko po njegovo pride šele potem, ko bodo izčrpane "vse teoretične možnosti za izoblikovanje šibke, nestabilne vlade"



Kljub temu, da Janez Janša v tem trenutku večinske podpore za sestavo vlade ne more dobiti, po njegovem mnenju »obstaja določena pripravljenost za sodelovanje in preseganje razlik med nekaterimi programsko sicer različnimi strankami.«

A hkrati se je, kot pravi, izkazalo, da »nekatere parlamentarne stranke vztrajajo pri obžalovanja vredni nedemokratični in nedržavotvorni drži zavračanja večinske volje volivcev in celo same kulture dialoga.« 

Po njegovem prepričanju k temu pomembno prispevajo različne neformalne interesne skupine, ki si želijo čim daljše obdobje brezvladja, čim večji nered v družbenih podsistemih in posledično seveda čimbolj šibko vlado.

"V neobvladljivi koaliciji velikega števila strank in šibki vladi vidijo garancijo za lastne koristi oziroma lažji dostop do davkoplačevalskih sredstev, deležev državnega premoženja preko obvladovanih DUTB in SDH in ohranitev svojih privilegijev in monopolov."

Po njegovih besedah te skupine preko medijev v svoji lasti v javnosti načrtno vzpodbujajo (ne)kulturo izključevanja, kar dodatno otežuje oblikovanje stabilne vlade.

Janez Janša: "Obstaja pa možnost, da se takšna večina kljub vsemu oblikuje v naslednjih tednih. To oceno dajem na podlagi neformalne komunikacije, ki je potekala v zadnjih dneh med parlamentarnimi strankami. Skupni imenovalec te komunikacije je spoznanje, da si velika večina strank ne želi novih predčasnih volitev, že četrtih zapovrstjo."


Zaradi vsega tega lahko Slovenija po Janševih besedah stabilno koalicijo dobi šele, ko bodo izčrpane vse teoretične možnosti za oblikovanje šibke, nestabilne vlade.

"Če to ne bo uspelo, bodo morali vsi tisti, ki kljub porazu na volitvah in poraznim posledicam svoje vladavine vztrajajo pri oblasti in ideološkem izključevanju, ponovno prevzeti odgovornost pred volivci," je še dejal Janez Janša.

Kakšen je nadaljnji postopek:


Prvi krog iskanja mandatarja se bo brez predsedniškega kandidata iztekel v ponedeljek, drugi krog pa se bo začel v petek, ko se bo državni zbor seznanil z uradnim Pahorjevim obvestilom, da za mandatarja ne predlaga nikogar.

Nato bo časa 14 dni, da novega kandidata predlaga bodisi predsednik republike (njegov predlog je prednosten), bodisi poslanske skupine ali 10 poslancev.

Če tudi v drugem krogu mandatarja za sestavo vlade ne bomo dobili, je mogoč še 48 urni tretji krog, če se tako z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev odloči državni zbor. V tem je za izvolitev mandatarja dovolj navadna večina. Če se to ne zgodi, predsednik republike razpiše predčasne volitve.

Po sedanjih izračunih bi do glasovanja v tretjem krogu lahko prišlo med 20. in 23. avgustom.









KOMENTAR: Uredništvo
Janša je prekratek, ne pa nujno kdo drug iz desne sredine
Janez Janša je danes potegnil pričakovano potezo, zna šteti do 46, oziroma do 35, kolikor je njegov domet pri sestavljanju potrebne večine. Ali se bo ta spremenil, je veliko vprašanje, ki ga je treba gledati tudi skozi dejstvo, da je svojo prvo priložnost že zapravil. Podobno velja za Marjana Šarca, ki se mu je podrla koalicija 5+1, a kot drugo uvrščenemu na volitvah njegov čas dejansko prihaja v drugem krogu iskanja mandatarja. Od Janše je pričakovati, da bo čakal naprej, dokler se, kot pravi sam, ne izčrpajo možnosti za šibko vlado. Pri tem ima seveda v mislih tisto z levim peterčkom in Levico, ki je edina preostala kombinacija v Šarčevih rokah. Kako zavzeto se je bo ta lotil, bomo videli, ko se vrne z dopusta. Če bi Slovenija dejansko dobila takšno koalicijo, pa bi bolj kot Šarcu samem to odgovarjalo Janši, saj od nje ni pričakovati učinkovitega soočanja s prihajajočimi izzivi. A brez nje ostajata možnosti le še predčasne volitve ali pa »veliki kompromis v dobro Slovenije«, ki pa bi zahteval veliko politično zrelost na obeh straneh. To bi lahko bila stabilna sredinska vlada štirih strank – SDS, NSi in dveh partnerjev od levosredinskega trojčka LMŠ-SMC-SAB, ki pa je ne bi vodil Janez Janša, temveč nekdo drug po izboru, oziroma strinjanju SDS. Občutek namreč je, da ima stranka SDS glede sklepanja zavezništev preko polovice politične večine večji domet od njenega predsednika. Ali bo Janša to vse bolj jasno dejstvo pripravljen unovčiti za sestavo stabilne desnosredinske vlade, pa je vprašanje, na katerega bomo odgovor najbrž dobili v zadnjem mogočem trenutku.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30