Janša razložil, zakaj v času njegove vlade niso prodali NLB

POSLUŠAJ ČLANEK
O včerajšnjem zaslišanju Janeza Janše pred parlamentarno preiskovalno komisijo smo lahko v medijih prebrali že kar nekaj. Ob drugih pomembnih poudarkih pa je nekoliko v senci ostala Janševa razlaga, kako so se v času njegove vlade soočali z interesnimi skupinami, ki državne banke enostavno niso želeli izpustiti iz rok.

Zgodba je pomembna za razumevanje, zakaj vlada kot od ljudi postavljena upravljalka države pogosto nima vpliva ali možnosti upravljanja z državnim premoženjem. 

"Slovenci smo že dvakrat sanirali rop državnih bank. In dokler ne bo odgovorjeno ključno vprašanje, zakaj moramo že drugič v življenju naše generacije davkoplačevalci sanirati državne banke, davkoplačevalci tvegamo, da jih bomo morali sanirati še v tretje."

Tako je nekdanji predsednik vlade Janez Janša na včerajšnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu diagnosticiral ključen problem: dejstvo, da smo na vsakih nekaj let z davkoplačevalskim denarjem prisiljeni reševati naše državne banke, ker jih je nekdo izpraznil, a krivcev za to nikoli ne poiščemo.

Rešitev je seveda privatizacija, kateri pa se, kot lahko vidimo prav te dni, leva oblast krčevito upira.

A vprašanje se postavlja, zakaj NLB (NKBM je delno bila sprivatizirana) ni prodala desno-sredinska vlada v mandatu 2004-2008, ko je državo vodil Janez Janša.

Prav o slednjem se je Janša razgovoril na včerajšnjem zaslišanju in pojasnil mnoge podrobnosti takratnega odnosa med njegovo vlado in NLB.

Ker so iz različnih virov dobivali signale, da je stanje v NLB drugačno kot v rednih poročilih, so po razgovoru ministra za finance dr. Andreja Bajuka z vodstvom, ki je to tajilo, podali predlog za zamenjavo predsednika uprave NLB Marjana Kramarja (kasneje znanega po milijonski nagradi ob slovesu s čela banke).

O uvrstitvi predloga na dnevni red je glasoval nadzorni svet banke in čeprav je bila država njena večinska lastnica, predlog ni bil izglasovan. Ključna glasova proti sta bila s strani predstavnice vlade - članice ministrstva za finance in nadzornik, predlagan s strani koalicijske SLS.

Predstavniki vlade so torej pri konkretnih stvareh, kot je poskus menjave vodstva banke, glasovali proti predlogu lastne vlade, oziroma volji večinskega lastnika.

"To glasovanje je pokazalo, kdo ima v banki dejansko oblast. In to ni bila vlada," je dejal Janša.

Računica belgijske KBC


Proti zamenjavi vodstva so glasovali tudi predstavniki tretjinskega lastnika - belgijske KBC. Zakaj so se tako odločili, je postalo jasno nekoliko kasneje.

KBC je tretjinski delež banke pridobila v času Ropove vlade in po oceni Janše za to plačala "solidno ceno". Ko so se pokazala neskladja med uradnimi poročili in tem kar je bilo očitno iz poslovanja banke, so predstavniki belgijskega lastnika striktno branili obstoječo upravo, pri čemer niso dali prepričjivih pojasnil, zakaj.

Ko se je kasneje vlada odločila, da poskusi slovenski bančni sistem privatizirati, se je zapletlo ravno pri NLB. Ker je bilo logično, da možnost pridobitve večinskega deleža najprej ponudijo obstoječem privatnem lastniku, je bil s KBC opravljen razgovor, ki ga Janša označuje kot "zelo nenavadnega".

"Belgijci so izrazili interes, da prevzamejo večinski delež ... vendar zanj niso pripravljeni plačati prevzemne premije, češ da so z deležem, ki so ga plačali za tretjinski delež, plačali že večinski delež".

Ker na vprašanja s strani predstavnikov vlade, od kot jim takšno mnenje, ni bilo odgovorov, se je premier Janša s predsednikom KBC-ja dobil neformalno, kjer je to bil pripravljen pojasniti.

V zasebnem pogovoru je ta Janši dejal, da so prevzemno premijo že plačali, da jim je "bilo obljubljeno, da bodo s prevzemom tretjinskega deleža, če bodo plačali solidno ceno, v naslednjem mandatu prišli do večinskega deleža."  

Pojasnjeno jim je namreč bilo, da je zaradi nasprotovanja javnosti prodaji večinskega deleža v največji državni banki to politično občutljiva zadeva in da bodo po novih volitvah (ki jih bo LDS zanesljivo dobila) opravili še ostalo.

V pogodbi to seveda ni pisalo, ker si politika ni mogla privoščiti, da bi kaj takega prišlo na dan, so pa verjeli na besedo in na to tveganje pristali. Janši so izrazili pričakovanje, da se bo tega dogovora držala tudi njegova vlada.

"Seveda sem dejal, da tega ni možno upoštevati, lahko mu verjamem, da je tak dogovor bil, ali pa tudi ne," je navedel Janša ter dodal, da če bi to povedal javno, bi Anton Rop zanikal in bi vse skupaj izpadlo smešno.

Odgovor predstavnika KBC je bil po Janševih besedah "zelo zanimiv". Rekel naj bi mu, da se bo tudi mandat te vlade končal in bo potem prišla druga, ki bo ta dogovor spoštovala. Če pa bodo medtem iskali drugega kupca, bodo ta postopek zelo težko izvedli.

Kot je še dejal Janša, je predsednik KBC imel prav, da je za njimi prišla druga vlada, a tudi finančna kriza, ki je to belgijsko banko močno prizadela ter je zaradi domače davkoplačevalske dokapitalizacije deleže v tujini morala prodati, s čemer je bila zgodba zaključena.

Janez Janša: "Nemoč naše koalicije je bila, da v obeh državnih bankah nismo mogli narediti reda. Tega bi lahko naredili le s privatizacijo, kar pa s tisto koalicijo ni bilo mogoče narediti."


"To je pomembno vedeti, preden se nalahno piše o tem kako je neka vlada imenovala člane nadzornih svetov in preko tega upravljala z upravami itd. V času našega mandata temu ni bilo tako." je še dejal Janša.

"Finance in bančništvo je v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil v osnovi vzpostavljen že daleč pred osamosvojitvijo." 



Janša o pritiskih medijev: "Ta pritisk je bil, vendar je bil usmerjen na vlado, da ne bi nič naredila in kogarkoli v bankah ali državnih podjetjih zamenjala. Ko je prišlo praviloma ob iztekih mandatov prišlo do kakšnih menjav, je poslanec Slavko Gaber izumil krilatico, da se dogaja kadrovski cunami.

Še preden je bil objavljen dnevni red za kak nadzorni svet so mediji pisali, kaj se pripravlja in kako to kodu gospodarstvu.

In ob poskusu, da se zamenja predsednika in še nekaj članov uprave NLB, ki ni uspel, kar je bil prvovrsten škandal, mediji niso zapisali praktično nič resnega." 
KOMENTAR: Uredništvo
Razlog več za privatizacijo
Manjši vpogled v zakulisje upravljanja z državo in lastnino v državni lasti, ki nam ga je ponudil Janša, zgolj še utrjuje argumente, zakaj je državne banke in podjetja potrebno prodati. Kar se tiče vpliva in vzvodov upravljanja z državnimi podjetji, Janševa vlada ni osamljen primer popolne nemoči večinskega lastnika. Nekaj podobnega smo doživeli tudi v mandatu Cerarjeve vlade na primeru Luke Koper, kjer je bil poskus vplivanja lastnika na podjetje pospremljen z množičnim javnim odporom in bojkotom. Če torej vlada ne upravlja z bankami in podjetji v državni lasti, je torej ključno vprašanje, kdo so tisti, ki imajo v njih resnični vpliv in moč. S tem pa smo prišli do bistva problema državnega korporativnega upravljanja v Sloveniji: ker vlada nad podjetji nima neposredne moči, je tudi zamegljena odgovornost za njihovo poslovanje. Odsotnost odgovornosti in nadzora pa omogoča ribarjenje v kalnem, v katerem se pasejo požrešne roparice in napajajo paradržavne družbene podsisteme. Daleč od oči davkoplačevalcev, ki, ko se kaj zalomi, zgolj poravnajo račun. Vedno znova in nepreklicno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30