Janša: Petrol z dvigom cene elektrike špekulira, zamenjajte dobavitelja

Cene energentov v zadnjih tednih in mesecih silovito rastejo, tema pa se iz gospodarskih krogov vse bolj seli na politični parket. S to temo se bodo ukvarjali tudi evropski ministri, pristojni za področje energije, 26.10 v Luksemburgu. Tema pa odmeva tudi doma. Tako proizvajalci v primeru, da se stanje ne bo normaliziralo, napovedujejo obsežne podražitve hrane.

Od večjih slovenskih ponudnikov je podražitve za sedaj napovedal le Petrol, ki bo s 1. decembrom dvignil cene elektrike in zemeljskega plina. Pričakuje pa se, da mu bodo v kratkem sledili še nekateri drugi ponudniki, zlasti tisti, ki pred dvigi niso zavarovani ali nimajo sklenjenih dolgoročnih pogodb.

Podražitev energentov praviloma prizadene najrevnejše, saj stroški elektrike pri teh sestavljajo največji delež družinskega proračuna.

Vprašanje o tem je na začetku 26. redne seje državnega zbora prejel tudi predsednik vlade Janez Janša.

Janša: Petrolova podražitev cen neupravičena in špekulativna

Ta je na vprašanje poslanke Bojane Muršič (SD) odvrnil, da je vprašanje relevantno, saj se s to težavo ukvarja cel svet:

"Zaenkrat nam domača in evropska znanost zagotavlja, da pred nami ni takšnega vala, da gre pri teh dvigih za pač sezonske učinke," odgovarja Janša. "Ali temu verjamemo ali ne, je seveda druga stvar. Dejstvo pa je, da je to pač ena od reakcij na epidemijo, ko se je, po domače rečeno, tako v Evropi kot Združenih državah natisnilo veliko denarja, Kitajska to itak že počne vseskozi, pač ustvarilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem." Trg pa je to izravnal. "V tem postopku izravnave seveda ceno plačamo potrošniki."

Pri tem so v najslabšem položaju države "kjer so se jim iztekle pogodbe za dobavo plina, elektrike in nove pogodbe, ki so jih dobili, so dvakrat, trikrat, štirikrat večje in je to seveda zelo resen učinek," dodaja Janša. "V Sloveniji tega še nimamo. Nobenemu distributerju se velike pogodbe, ki se sklepajo za daljše časovno obdobje še niso iztekle. Recimo ta podražitev elektrike, ki si jo je privoščil Petrol ... Ta podražitev je neupravičena, to je pač špekulativna zadeva."



Ob tem je premier priznal, da vlada vzvodov, s katerimi bi (konkretno/op.) podražitev preprečila, nima. Potrošnike, ki bi bili kljub tem dejstvom deležni podražitev, pa je pozval k menjavi s ponudnikom, ki energentov ni dražil: "Svetujem vsem potrošnikom, da to naredijo, naj spremenijo ponudnika, kar bo tudi lekcija za tiste, ki pač špekulirajo."

Dolgoročno je kot pomoč zaradi previsokih cen energije premier omenjal energetske vavčerje za socialno šibkejše ter regulacijo trošarin, ki pa so manjši deleže končne cene goriva in nanjo bistveno ne morejo vplivati, saj levji delež le-te pomeni cena osnovne surovine.

Slovenija čaka na odziv evropskih ministrov

Kot rečeno so ta trenutek najbolj na udaru tiste države in podjetja, ki v tem trenutku nimajo sklenjenih dolgoročnih pogodb za dobavo električne energije in zemeljskega plina. Za Slovenijo so ta trenutek sicer najbolj skrb vzbujajoče cene slednjega, saj čisto vse energente iz fosilnih goriv uvozimo, medtem ko smo pri električni energiji 85-odstotno samooskrbni.

Zato ima vlada na področju električne energije nekoliko več možnosti, saj lahko na primer omeji cene električne energije ali pa prepove prodajo v Sloveniji proizvedene električne energije v tujini.

Medtem se cene fosilnih goriv v Sloveniji določajo na podlagi dogajanj na svetovnih borzah, vlada pa lahko na te cene vpliva zgolj z nižanjem trošarin oziroma DDV.

Toda dohodki države od cen pogonskih goriv so trenutno med najnižjimi v zadnjem desetletju, zato gre le težko pričakovati, da si država lahko privošči njihovo drastično znižanje.

Evo samo za vas, sem šel zbrat podatke o davkih na bencin za zadnje ~10 let. pic.twitter.com/i1kn7RsA14

— Sebastian (@seba1337) October 16, 2021

Zeleni prehod ne bo poceni

Znižanje cen zemeljskega plina bi sicer v tem trenutku najlažje dosegli bodisi s povečanjem črpanja le tega, bodisi s povečanjem črpanja surove nafte na globalni ravni. V številnih industrijskih pečeh se namreč lahko uporabljata tako plin kot ekstra lahko kurilno olje.

To tehnično ni nobena težava, saj se ta trenutek porabi bistveno manj fosilnih goriv, kot jih je pred pandemijo covida-19. Toda takšno povečanje bi hkrati tudi zaustavilo podnebni energetski prehod. Ne gre namreč pozabiti, da je evropsko, še zlasti pa nemško elektrogospodarstvo v obsežnem postopku prestrukturiranja, ko se zapirajo njihove jedrske in termoelektrarne in odpirajo takšne na obnovljive vire energije. Pozimi, ko sonca ni, veter pa ne piha, pa manjkajočo energijo proizvajajo z najbolj čistim fosilnim gorivom, ki je na voljo, zemeljskim plinom.

Vsakršno nižanje cen energentov bi tako poslalo napačno sporočilo onesnaževalcem, da se jim s tem vprašanjem ni potrebno ukvarjati. Kot je ob tem za časopis Finance pojasnil direktor državnega distribucijskega podjetja za električno energijo ELES Aleksander Mervar, bodo cene električne energije v letu 2023 in 2024 znašale približno 80 - 90 evrov za megavatno uro:

"Pozabimo na cene okoli 50 evrov. Na to opozarjam že vrsto let, a so nekateri menili, da bo zeleni prehod neboleč. Daleč od tega." Ob tem dodaja, da jo bodo dobro odnesli tisti, ki so dolgoročne pogodbe sklenili maja letos. Preostali, ki tega niso storili, pa so sedaj v velikih težavah, saj jim je na voljo elektrika po cenah okrog 300 evrov za megavatno uro, česar pa ne more prenesti nobena energetsko intenzivna proizvodnja.

"Če bi tisti, ki porabljajo elektriko v gospodarstvu, elektriko kupili maja, ne bi imeli nikakršnih težav. Vendar so vsi deloma špekulirali in zdaj so padli v brezno. Bodimo pošteni, to je bila špekulacija," za Finance še dodaja Mervar.