Janša opozicijo pozval, da s skupnimi močmi preprečijo jesensko zaprtje. A z malo upanja

Uredništvo
Foto: državni zbor, Klara Gojčič
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je pred nekaj dnevi prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Ob tem je predsednik vlade Janez Janša na današnji redni julijski seji državnega zbora poslance seznanil s programom slovenskega predsedovanja. V tem okviru bosta po mnenju Janše najpomembnejši slovenski nalogi okrevanje in odpornost Evropske unije.

V nadaljevanju seje je predsednik vlade odgovarjal še na poslanska vprašanja, na teme (slabega) upravljanja z epidemijo, višine javnega dolga ter pozivov k cepljenju.

Med drugim je predsednik vlade opozicijo pozval, da skupaj naredijo vse in prepričajo ljudi, da se cepijo.  "Ne pa sedaj čakati, kako bo čim manj precepljenih, kako bo čim več mrtvih, kako bo čim večji problem imela vlada, da jo boste potem lahko kritizirali."

Ne pa sedaj čakati, kako bo čim manj precepljenih, kako bo čim več mrtvih, kako bo čim večji problem imela vlada, da jo boste potem lahko kritizirali. To delate od 13 marca leta 2020 naprej.

Razpravo so mestoma zaznamovali povišani toni in žalitve, ki dodatno pričajo o tem, da so razmere v slovenski politiki trenutno precej napete.

Zadnje mirno predsedovanje Uniji


Ob začetku predstavitve se je Janša najprej ozrl k temeljem, na katerih je nastala Evropska unija ter izpostavil željo evropskih očetov po svobodi in miru. Ta ideja je lahko dokončno zaživela šele z razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze ter svobodnimi volitvami. Pred tridesetimi leti je na to pot stopila tudi Slovenija. Sledil je vstop v EU, ki pa je danes drugačna kot pred tridesetimi leti.

Slovenija je Svet Evropske unije (in Evropski svet) prvič vodila v prvi polovici leta 2008: "To je bila zadnja polovica nekega leta, v katerem smo v veliki meri še živeli neko pozitivno vzdušje, ki je nastalo po veliki širitvi. Že takoj naslednje predsedstvo se je soočalo z vojno v Gruziji, soočalo se je z začetkom finančne in gospodarske krize, z grožnjo po razpadu evro sistema oziroma evroobmočja in komaj je večina Evropske unije nekoliko zadihala po finančni in gospodarski krizi, je prišla migrantska kriza, prišle so nove grožnje z vzhoda, okupacija Krima, še trije, štirje zamrznjeni konflikti v naši vzhodni soseščini. Sledil je Brexit," je v predstavitvi izpostavil Janša.

Nekatera vprašanja po njegovem mnenju že vse od takrat ostajajo nerešena. Evropa je namreč v tem času šla skozi vrsto kriz in pokazalo se je, da je nanje slabo pripravljena.



Tako bo prva prioriteta slovenskega predsedovanja okrevanje in odpornost, za kar sta si močno prizadevali že slovenski predhodnici Nemčija in Portugalska. Sledilo bo tudi več sektorskih dogodkov.



Kot četrto, in morda ključno stvar pa je Janša izpostavil Konferenco o prihodnosti Evropske unije. Ta se je pravzaprav začela šele maja, saj prej zaradi pandemije ni bilo časa za takšno razpravo. Slovenska naloga v naslednje pol leta pa je, da razpravo odpre ter omogoči vsem, "da izrazijo svoje mnenje o tem, kako vidijo Evropo, točneje Evropsko unijo v predvidljivi prihodnosti." Ob tem pa upa, da to ne bo zgolj razprava med evropskimi institucijami.

Dejstvo namreč je, da je bila Evropska unija v zadnjih tridesetih letih precej zagledana sama vase, njen delež na svetovnem trgu, kar se tiče svetovne trgovine, izvoza, števila patentov, inovacij ... namreč vztrajno pada.

Nujno bo tudi, da EU aktivneje pristopi do migracijskega vprašanja zlasti tako, da aktivno pomaga izboljšati življenjske razmere v Afriki.

Vsega je kriv Janša


Sledila so poslanska vprašanja, v katerih je poslanka Jerca Korče iz LMŠ predsednika vlade vprašala, ali je pripravljen prevzeti odgovornost in javno priznati, da mu je pri upravljanju z epidemijo spodletelo. Ob tem je navedla, da je Slovenija druga v Evropski uniji po številu potrjenih primerov in šesta po številu smrti na milijon prebivalcev. Zaostajamo tudi po številu cepljenih.

Janša se je na njene očitke odzval z besedami: "Res ne vem, če verjamete, da bi vi to bolje peljali, da bi bolje peljali Slovenijo skozi epidemijo? Zakaj ste vrgli puško v koruzo?" ter znova spomnil, da je nova vlada prisegle dan po razglašeni epidemiji v Sloveniji.

Slovenija je ta trenutek po precepljenosti v evropskem povprečju, vendar pa poletje še traja, zato je še vedno čas za dosego 70-odstotne precepljenosti. Če je ne bomo dosegli pa bomo jeseni skoraj zagotovo imeli popolno zaprtje: "Vnaprej povem!" je dejal ob tem.



Pri domnevno slabem upravljanju epidemije pa je opozicijo opozoril na njeno nasprotovanje maskam v šolah in sledilni aplikaciji, kar bi nam lahko prihranilo marsikateri problem.

Na epidemijo sta se navezovali tudi drugo in tretje vprašanje.

Anja Bah Žibret (SDS) je tako v tretjem vprašanju izpostavila, da je čas, da politika pozove državljane, naj se cepijo. Tej želji se je pridružil tudi Janša in poudaril, da epidemiologi trenutno še sledijo širjenju okužb z različico delta, vendar bo že v naslednjem mesecu znova prišlo do naraščanja števila okužb.



Valicon: Realizirana in izražena namera cepljenja ostajata le nekoliko nad 60%

Predsednik vlade govori o potrebi po 70 % precepljenosti v izogib jesenskemu zaprtju, javnomnenjska raziskava Nova normalnost, ki jo tekom pandemije izvaja agencija Valicon, pa kaže, da je realno pričakovati le nekaj več kot 60 % precepljenost:


"Problematičen zunanji dolg"


A ne le virus, v naslednjih mesecih opozicijo skrbi tudi zdravje javnih financ. Po mnenju Janija Prednika iz SD se namreč javni dolg prehitro povečuje, zato Sloveniji ob koncu leta grozi kar 1,5 milijardni primanjkljaj.

Janša mu je ob tem odgovoril, da je za dobro proračunsko sliko potrebno tako deliti kot ustvarjati. Sam v dolgu ne vidi težave, saj smo zadolženi za kar 20 odstotnih točk manj od evropskega povprečja, med krizo pa so se močno izboljšale bonitetne ocene Slovenije na finančnih trgih.

Poleg tega pa praktično ne mine teden, ko v Sloveniji ne bi odpirali novih investicij, kar se vidi tudi v visoki zaposlenosti, saj davke in prispevke ta trenutek v Sloveniji plačuje mnogo več ljudi kot pred krizo.



KOMENTAR: Uredništvo
Opozicija ostaja pri »Vsega je kriv Janša« mentaliteti
Poslanska vprašanja v bistvu niso ponudila ničesar novega, česar od leve opozicije ne gledamo že od njenega sestopa z oblasti, prvi dan po razglasitvi epidemije. Edini odgovor na izzive, v kateri je Slovenija, zanje ostaja: vsega je kriv Janša. Nobena od štirih levih strank, ki javnomnenjsko stagnirajo, pa ne zna nesposobnosti tekmic na levi izkoristiti, da bi v času, ko se napoveduje še 4. val epidemije, če ne bo zadostne precepljenosti (tako kažejo izkušnje iz tujine!), ponudila konstruktivne rešitve kako nagovoriti več ljudi za cepljenje in tako pred slovensko javnostjo pokazati nekaj konstruktivnosti. Ne pozabimo, ankete kažejo, da je največ cepilnih skeptikov ravno med volivci opozicijskih LMŠ ion Levice.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja