Janša in Logar obsodila nasilje v ZDA, Fajonova jima očita neiskrenost in hinavščino. Pomemben nauk za slovensko demokracijo

Uredništvo

Vir foto: Pixabay, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes se v svetu vrstijo obsodbe nasilnega vdora v reprezentativno telo najstarejše svetovne demokracije, ki je terjal štiri življenja ter desetine ranjenih.

Spodaj izpostavljamo nekaj odzivov iz slovenske politike, v komentarju uredništva pa pišemo o svarilu akterjem slovenske mlade demokracije, da se ne ponovi kaj podobnega, saj smo navsezadnje tudi v obdobju samostojne Slovenije že doživljali nasilne proteste, ki pa jih je policija na srečo znala zajeziti. 

Ameriški kongres je medtem nadaljeval z delom in potrdil Joea Bidena za novega predsednika ZDA.

Že sinoči se je na Twitterju oglasil predsednik vlade, Janez Janša in zapisal, da nas bi nasilje v Washingtonu moralo vse skrbeti in izrazil upanje, da je ameriška demokracija tako odporna in globoko ukoreninjena, da bo prebrodila to krizo. "Demokracija predpostavlja miren protest, a nasilje in grožnje s smrtjo – z leve ali desne – so VEDNO napačni,” je še zapisal Janša.


Tako pa se je odzval zunanji minister dr. Anže Logar:



Obrambni minister Matej Tonin je tvitnil, da so prizori iz ZDA "globoko zaskrbljujoči" ter da predstavljajo grožnjo jedrnim vrednotam v celotnem demokratičnem svetu. "Vsaka država, ki je zgrajena na vladavini prava mora spoštovati ta princip. Globoko sem prepričan, da bo izvoljeni predsednik Joe Biden povrnil vero v demokratični proces"



Tako se je odzval predsednik državnega zbora iz vrst SMC, Igor Zorčič:


Umanjkala pa seveda ni izjava prvega človeka Slovenije, predsednika republike Boruta Pahorja:


Opozicija kaže tudi na Janšo


Pri obsodbi nasilja v ZDA pa se nekateri opozicijski politiki niso zmogli vzdržati notranje politizacije primera. Tako je denimo Tanja Fajon predsedniku vlade očitala, da je njegova obsodba nasilja neiskrena in hinavska:



Predsednik LMŠ, Marjan Šarec je na to temo tvitnil pozno, za svojimi kolegi, pri čemer je množice imenoval drhal, Trumpa pa primerjal z Janšo:


Bolj umirjeno se je odzval njegov evroposlanec, Klemen Grošelj:



Grošelj je med drugim retvital tudi kolegico evroposlanko Ljudmilo Novak:



ter na primeru Turčije opozoril, da se ameriških dogodkov veselijo avtokrati sveta:



Tako se je odzval koordinator Levice, Luka Mesec:



KOMENTAR: Uredništvo
Priložnost za slovenske politike, da pridejo do nekaterih spoznanj, dokler je še čas. Predvsem o sebi
Kot je bilo za pričakovati, bo slovenska politika dogodke v ZDA uporabila za notranjepolitične namene, pri čemer v prvih reakcijah prednjači voditeljica Socialnih demokratov. A ravno takšna miselnost je po navadi generator razmer, ki pripeljejo do nasilja; nekateri upravičeno opozarjajo na "milo" medijsko obravnavo divjanja radikalne levice v minulih mesecih po ZDA, ko so razbijali izložbe trgovin in ropali primestne Walmarte, v Seattlu pa, ob mižanju oblasti, ustanovili celo nekakšno "okupirano območje", ki je sicer po razmahu sporov in nočnih strelskih obračunov klavrno propadlo. Zdaj je po porazu, ki ga Trump noče priznati, prekipelo njegovim privržencem, da so storili nedopustno in z vdorom v kongres poteptali vrednote demokracije, na katere se sicer sami sklicujejo. Skratka, razmere v ZDA so se, ob neprimernem odzivu na nekatera dogajanja in tihem odobravanju politike ene in druge strani, ko je šlo za "njihove" privržence, postopoma kuhale do eskalacije, kakršno smo videli sinoči. Nekateri z levice vzporednice pri tem vlečejo z Janševo SDS, češ da na podoben Trumpovski način podpihuje svojo volilno bazo. A ob tem pozabljajo, da sta za tak prepir vedno potrebna dva ter ne vidijo bruna v lastnem očesu. Ni nepomembno opaziti, da je do nasilnih protestov zadnjem desetletju prihajalo ravno pod desnosredinskima vladama. In niso bili Janševi privrženci tisti, ki so ustrahovali ljudi z obiski protestnikov po domovih, obešali lutke z obrazi izbrancev ljudstva z Dravskega mostu, metali goreče bakle v mariborski magistrat ter pred kratkim napadli policiste in novinarje na nasilnih protivladnih protestih v Ljubljani. In navsezadnje, v parlamentu imamo Miho Kordiša, ki je takšno "mini osvoboditev" okupirane institucije enkrat že izvedel, ko je z baretko v stilu Che Guevare pred slabim desetletjem "osvobajal" Filozofsko fakulteto. Slovenski politiki, tako na eni kot na drugi strani, bi se morali zavedati, da trenutni nivo odnosov med njimi vodi ravno v takšno stanje duha, ki je generator nasilnih ravnanj, kakršnih smo priča zadnje mesece v ZDA. Iskati krivce zgolj pri političnih nasprotnikih brez samorefleksije lastnega početja je prva napaka na poti do spoznanja, da imamo morda problem tudi pri razvoju slovenske demokracije. Podobno velja za medije, katerih lakmusov papir bi moral enakovredno zaznati in opozoriti na ekscese na eni in drugi politični strani. Situacijo v naši politiki bi, v dobro preprečitve česa podobnega, kot se je zgodilo v najstarejši demokraciji sveta, morali vrniti, oziroma povzdigniti na nivo medsebojne razprave, pa četudi kdaj sočne, ostre, nekulturne. Ker to, kar se gremo zdaj, ni pogovarjanje, ni demokratična razprava, temveč tekmovanje v enostranski politični propagandi, ki postaja vse bolj vulgarna, primitivna, neprebavljiva. Kam to vodi, smo imeli možnost videti in napočil je čas tudi za streznitev doma.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike