Janša evroposlancem ne bo odgovarjal, če ne predvajajo videa. Kaj ga sploh sprašujejo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije je na slovenskega predsednika vlade Janšo in ministra za kulturo Simonitija naslovila serijo vprašanj, ki naj bi jim pomagala razjasniti odnos slovenske vlade do demokratičnih mehanizmov in inštitucij v Sloveniji.

46 vprašanj - vsa razen enega prihajajo iz treh političnih skupin levo od sredine - je dokaj podrobna sinteza tematik, okrog katerih so se bíli notranjepolitični boji v Sloveniji v minulem letu, odkar je oblast prevzela desna sredina.

Glede na njihovo poznavanje slovenskih notranjepolitičnih tematik ter načina formulacije vprašanj je bolj ali manj jasno, da evropski poslanci levih političnih skupin, ki pri tem sodelujejo, že imajo vzpostavljeno lastno mnenje in jih bodo še tako argumentirani odgovori slovenske vlade težko prepričali v kaj drugega, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Premier Janša sicer pravi, da jim bosta z ministrom Simonitijem odgovore poslala takoj, ko bo video o položaju medijev v Sloveniji predvajan na javni seji odbora parlamenta za državljanske svoboščine Libe.

Iz skupine Socialistov in demokratov (člana Fajon in Brglez) je na Janeza Janšo prišlo naslovljenih enajst vprašanj, ki se začenjajo s predlogom medijske zakonodaje, ki je bila v Sloveniji aktualna lansko poletje. Sprašujejo v smislu, zakaj predlagana reforma izpušča odločbe, ki prepovedujejo promocijo neenakosti in netolerance v medijih, ali bodo reforme medijem zagotavljale neodvisnost, ali so bile spremembe pripravljene skozi posvet s civilno družbo in profesionalnimi organizacijami.

Zanima jih, zakaj osnutek zakona o medijih izpušča določbe o preglednosti finančnih virov, ki jih državna podjetja namenjajo za oglaševanje, donacije, plačljive publikacije in druge storitve, kako vlada vidi vlogo preiskovalnih novinarjev, ali obstaja nacionalna zakonodaja, ki preprečuje politične posege v uredniško neodvisnost, in če, kako so pravice novinarjev zaščitene v praksi, ali obstajajo pravni mehanizmi, ki ščitijo novinarje v primeru sistematičnih napadov in groženj s strani predstavnikov politike.

Nadalje omenjajo odrejen nadzor s strani ministra za notranje zadeve nad nekaterimi policijskimi postopki, pri čemer izpostavljajo nadzor nad primerom, ki se tiče medijske publikacije (gre za nadzor nad postopkom o izkoriščanju monopola televizije POP TV na podlagi ovadbe Agencije za varstvo konkurence zoper Pro plus, ki jo je tožilstvo po preiskavi NPU zavrglo), in jih zanima, kje je pravna podlaga za tovrstne nadzore. Zanimajo jih tudi okoliščine decembrske razsodbe ustavnega sodišča o tedenski neobjavi zaščitnih ukrepov proti koronavirusu v uradnem listu.

"Ste v vojni z mediji? Je napadanje ženskih novinark z izrazi "prostitutke" del te vojne?" je naslednje vprašanje.

Nato navajajo odločitev urednika Dela, da iz Sobotne priloge umakne že natisnjeno kritično kolumno na račun vlade (Vsa trobila porajajoče se diktature) in jo zamenja z celostranskim oglasom, Delo pa jo objavi le na spletu. Janšo sprašujejo, če je bil lastnik dela (Stojan Petrič op. a.) s strani državnega podjetja "nagrajen z večmilijonsko pogodbo za gradnjo železniškega tira" . 

Liberalci (Renew)


Iz skupine liberalcev, kjer delujeta slovenska evropska poslanca Joveva in Grošelj, je prišlo 13 vprašanj na premierja Janšo in nadaljnjih 5 vprašanj za ministra za kulturo Vaska Simonitija.

V Renew poudarjajo, da slovenske oblasti od leta 1999 niso kaznovale nobenega posameznika ali podjetja za kršitve podkupovanja iz tujine in jih zanim, kaj namerava vlada storiti, da bi izboljšala stanje na tem področju. Zanima jih tudi kako slovenska zakonodaja ščiti tako imenovane žvižgače.

Nadalje v Renew navajajo nekaj kadrovskih sprememb, ki so se zgodile v času Janševe vlade in zanje zahtevajo pojasnila. Konkretno sprašujejo, na kakšni podlagi je sodnica Urška Klakočar Zupančič razrešena z mesta vodje oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču, potem ko je na zasebnem FB profilu kritizirala vlado (pisala je o "dobi janšizma", premierja je označila za "velikega diktatorja"). Od Janše želijo izvedeti, ali ima po njegovem javni uradnik v svoji zasebni sferi pravico do mnenja.

Nato zakaj se vlada še ni seznanila s kandidati za evropsko javno tožilstvo, pričakujejo razlago, ali je zamenjava direktorja statističnega urada v skladu s Kodeksom ravnanja evropskega statističnega sistema, "zlasti z zahtevo po nepristranskosti in neodvisnosti".

Zanima jih še kako bo Slovenija ravnala glede na presoje ustavnega sodišča o nesorazmernosti pri omejevanju osnovnih človekovih pravic in svoboščin v času epidemije, pa kako bo v času predsedovanja Svetu EU ravnala glede člena 7 pogodbe o EU, zakaj noče podpisati pogodbe s STA itd.

Na ministra za kulturo so v Renew naslovili vprašanja v zvezi s transparentnostjo lastništva slovenskih medijev, omejevanjem novinarjev pri sodelovanju na novinarskih konferencah (tema iz lanskega marca),  o strateških tožbah zoper novinarje, zanimajo jih kriteriji, po katerih je Združenje novinarjev in publicistov 77 % slovenskih medijev označilo za levo usmerjene ter še, ali politična orientacija medijev opravičuje napade nanje. Zanima jih tudi odnos MK do nevladnih organizacij.

Slednje skrbi tudi poslance iz skupine Zelenih, ki eksplicitno omenjajo zaščito tistih na področju alternativne kulture, človekovih pravic, okolja in neodvisnih medijev, "vključno, a ne samo omejeno na nevladnike s sedežem na Metelkovi v Ljubljani". Zelene skrbi tudi potencialno preveč prijazen odnos predsedujoče države svetu EU do Poljske in Madžarske, zaščita neodvisnosti RTV Slo, STA itd.

In Evropska ljudska stranka?


Edino vprašanje, ki je prišlo s strani poslancev Evropske ljudske stranke, je prošnja, da vlada faktično odgovori na očitke v "spoštovanih medijih kot so Der Standard, the New York Times", ki izražajo resne skrbi glede pomanjkanja spoštljivega odnosa do predstavnikov medijev.

Premier Janša: Naj predvajajo video in bomo odgovorili


Iz premierjevega kabineta so za STA napisali, da bosta Janša in Simoniti "z veseljem posredovala odgovore, takoj ko bo video, ki je bil poslan za predvajanje na seji, prikazan na javni seji odbora Libe."

Na twitterju pa se je Janša odzval še na "hlapčevski jezik" dopisnika Dela iz Bruslja, Petra Žerjaviča, ter zapisal, da skupina nima nobenih pristojnosti, da zaslišuje kogarkoli:



Premier pa se je odzval tudi na sodelovanje komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove na okrogli mizi, ki jo pripravlja stranka LMŠ o vladavini prava, pravih medijih in pravni državi, kjer med drugim sodeluje tudi dr. Marko Milosavljević, najpogostejši sogovornik tujih medijev o medijski situaciji v Sloveniji.

Janša je zapisal, da je vmešavanje članov Evropske komisije v korist ene stranke v nasprotju s pogodbo o EU. Ter da Jourova podpira tako imenovano liberalno krilo ljubiteljev rdeče zvezde, ki imajo Evropo za "bando tatov".



KOMENTAR: Uredništvo
Vsebina vprašanj priča, da domači prišepetavci Slovenijo v tujini prikazujejo kot avtokratsko banana republiko
Kaj si misliti o 46 vprašanjih, ki izražajo tako podrobno poznavanje nekaterih notranjepolitičnih dogodkov minulega leta, kakršnih ne pozna niti večina Slovencev, kaj šele, da bi jih sami od sebe poznali poslanci Evropskega parlamenta? Več kot očitno je, da so jih o tem, seveda enostransko, viri iz Slovenije temeljito podučili. To enostransko razlaganje situacije morda najbolj očitno karikira insinuacija, da je Janez Janša podaril "večmilijonski posel" na železnici levemu tajkunu iz Kučanovega kroga Stojanu Petriču, ki v zameno cenzurira do Janše kritične članke v Delu. Če bi bilo tako, bi Delo izhajalo s skorajda samimi črnimi lisami, Kolektor pa posla ne bi dobil s tako nizko ponudbo, da niso mogli parirati niti Turki in se poznavalci bojijo, da bo podjetje med gradnjo 2. tira klecnilo in šlo v stečaj. Skratka, jasno je, da sodelujoči poslanci levih skupin EP v "preiskavo" ne vstopajo z nevtralnega parketa, temveč z vnraprej začrtano agendo, ki jo skozi vprašanja zgolj potrjujejo. In ni verjeti, da bi sliko, ki jo o Sloveniji očitno že imajo ustvarjeno in v dobršni meri zabetonirano, kakršnikoli argumentirani odgovori spremenili. Zato odločitev predsednika vlade, da ni brezpogojno pripravljen sodelovati pri "zaslišanju", ni napačna. Pri zadevah, kjer postaja očitno, da nas, tudi zavoljo domačih pomagačev, vsaj levi del evropskega političnega establišmenta vse bolj smatra za nekakšno avtokratsko banana republiko, je prav, da Slovenija za sodelovanje postavi tudi kakšen svoj pogoj in kakšno stvar naredi tako, kot sama misli, da je prav, ne pa tako, kot ji jo želijo diktirati zavedeni evropski politiki. In seveda, če so ti korak nasproti slovenski vladi pripravljeni storiti, naj Slovenija tudi temeljito in argumentirano odgovori na vsa vprašanja. Ne glede na to, da te skupine poslancev v drugačno sliko Slovenije, kot jo že imajo zabetonirano, ne bodo prepričali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike