Janez Janša problem tudi za nemški Die Welt, a tudi njegova vlada opozarja na težave slovenskega sodstva in medijev

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija še ni opustila ideje, da bi od EU sredstva prejele le članice, ki spoštujejo njene vrednote, predvsem vladavino prava. Nemški časnik Die Welt piše, da bi lahko več članic v tem primeru ostalo brez sto milijonov evrov. Kot problematične države navaja Poljsko, Češko, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško in Slovenijo.

»V Bruslju zvonijo alarmi«


Die Welt navaja, da so kršitve zakonodaje in korupcija v EU veliko pogostejše, kot je splošno znano ter da se ta pojav se širi, ne glede na to, ali predsedniki vlad pripadajo konservativnim, socialdemokratskim ali liberalnim strankam.

"V Bruslju zvonijo alarmi: Evropska komisija je predlagala, da se bodoča plačila iz sredstev EU povežejo s skladnostjo z njenimi predpisi. Ta tema se bo na dnevni red vrnila jeseni,« piše časnik, ki navaja, da bi mnoge države lahko ostale brez sto milijonov evrov, a da možnosti, da bi bila srejeta stroga uredba niso velike," piše Die Welt, ki v nadaljevanju članka predstavi države, v katerih naj bi bila vladavina prava najbolj ogrožena.

Janša »goreči nacionalist«, skrhana neodvisnost sodstva, pomanjkanje medijske pluralnosti


Ob predstavitvi stanja v Sloveniji Die Welt navaja politologa ljubljanske Fakultete za družbene vede Marka Lovca, ki je za časnik dejal, da v Sloveniji potekajo pomembne spremembe politike, ki jih javnost EU komaj opazi. Časnik Janeza Janšo označi za “gorečega nacionalista”.

"Obstajajo prvi znaki, da je neodvisnost sodstva postavljena pod vprašaj. Korupcija je težava tudi v pravosodju. Sodišča so delno spolitizirana in ne delujejo v skladu s standardi, ki jih lahko pričakujemo v EU," je za Die Welt dejal Lovec.

EU po navedbah časnika moti tudi pomanjkanje medijske pluralnosti v Sloveniji. Po besedah ​​Lovca "madžarski poslovneži trenutno kupujejo medije v Sloveniji". Janšev odnos do svobode izražanja je »problematičen« še piše Die Welt, ki navaja, da je Janša kot vodja opozicije dve novinarki označil za »odsluženi prostitutki«, vrhovno sodišče pa je njegov tvit odobravalo.

Evropska komisija trenutno z zaskrbljenostjo spremlja primer preiskovalnega novinarja Blaža Zgage, ki je podrobno poročal o kaosu in korupciji pri nabavi respiratorjev in medicinskih mask, Janša pa ga je javno označil za lažnivca," je še pisal Nemški časnik.

V drugih omenjenih državah problem predvsem korupcija, medijska nepluralnost in težave z vladavino prava


Evropsko komisijo na Poljskem moti nespoštovanje vladavine prava, poseganje v neodvisnost sodstva s strani vladajoče stranke Zakon in pravičnost, omejena svoboda medijev in uperjenost proti manjšinam.

Podobi so tudi očitki Madžarski, ki izvaja reforme v smeri«neliberalne demokracije,« kot jo imenuje Viktor Orban. »Prestrukturiranja države v sistem, v katerem so sodišča, mediji, univerze in narodna banka tako podvrženi vladi, nikjer ni tako razvito,« je poročal Die Welt.

Na češkega premierja Andreja Babiša letijo predvsem očitki o zlorabi premierske funkcije za njegovo bogatenje. EU od države zahteva vzpostavitev učinkovitega sistema za preprečevanje nepotizma.

V Romuniji Evropsko komisijo skrbi predvsem stanje pravne države. Bolgarija namreč že ob vstopu v Unijo ni izpolnila vseh standardov na tem področju, že dolgo ima hude težave zaradi korupcije, zaradi česar je strokovnjaki po poročanju Die Welta ne štejejo več med polne demokracije. Podobno je v Bolgariji, ki ima po indeksu zaznave korupcije Transparency Internationala največje težave s korupcijo znotraj EU, prav tako ima težave z medijsko pluralnostjo.

Hrvaški Komisija prav tako očita korupcijo, napade na novinarje in nezakonito zavračanje prosilcev za azil.

KOMENTAR: Uredništvo
Spremembe si želita tako Evropska komisija, kot tudi trenutna vlada in njen predsednik
Evropska komisija od članic upravičeno zahteva demokratične standarde, a jim hkrati neupravičeno vsiljuje nekatere vrednoste, s katerimi se velik del Evropejcev ne strinja. Odkar imamo desnosredinsko vlado, v Slovenijo vedno znova odzvanjajo članki iz tujih medijev, ki za sogovornike praviloma vzamejo glasne kritike trenutne vlade. Nekoliko konservativnejši Die Welt, se je obnil na Lovca, ki je za medije komentiral že izplen Slovenije ob delitvi kolača za okrevanje EU po pandemiji. Tedaj je Lovec povezovanje z višjegrajskimi državami pozdravil, a hkrati izpostavil, da je dvom v zavezanost Slovenije temeljnim vrednotam EU slab, ki ga povzročajo nekatere izjave, slab. Predvsem pa je nenavadno, da posamezniki v Sloveniji opozarjajo na težave Slovenije z vladavino prava in medijsko pluralnostjo, na vlado ali njenega predsednika pa skočijo vsakič, ko sam opozarja na enak problem, npr. ob pismih, poslanih v institucije EU. Medtem, ko je levim medijem v interesu, da ostanejo močno podprti z javnim denarjem, je Anže Logar v pismu Svetu Evrope opozoril, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti. Sorodno je stanje v sodstvu. Lovec opozarja na korupcijo v sodstvu, krhanje njegove neodvisnosti in njegovo spolitiziranost. Pripisuje jih vplivu Janše, a pozablja, da je ta premier od marca, Slovenija pa ima omenjene težave v sodstvu že mnogo dlje. Ko je v pismu komisarju za pravosodje na mnoge težave slovenskega pravosodnega sistema opozarjal zunanji minister Logar, so osrednji mediji in številni strokovnjaki to razumeli kot blatenje države v tujini, po le nekaj mesecih pa je za dolga leta težav kriv Janša. Pod črto je dejstvo, da Slovenija ima velike rane na področju pravosodja, medijev in tudi marsikje drugje. Potrebne so sistemskih spremembe, s katerimi bi državljani zopet pridobili zaupanje v za demokratično državo ključne institucije. Dolgoletna vladavina levih vlad teh potrebnih sprememb ni želela izvesti, priložnost je sedaj na drugi strani. Škoda bi bilo, če bi bila zapravljena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike