Janez Janša bolj prosvetljenemu delu elite prvorazrednih ponuja roko: Slovenija naj zadiha z obema pljučnima kriloma

POSLUŠAJ ČLANEK


"Osamosvojili smo se, osvoboditi pa se še bo treba," četrti del svojega pregleda stanja v državi naslavlja Janez Janša. 

Tokrat izpostavlja tudi nekatere napake pomladne strani in našteva ukrepe, ki bi omogočili, da Slovenija zadiha z obema pljučnima kriloma, da demokracija lahko zmaga. 

"Seveda bi lahko tudi politično predstavništvo demokratične, drugorazredne strani v zadnjih desetletjih naredilo manj napak," samokritično začenja Janša, a takoj dodaja, da vprašanje ali bi v istem polju naivnosti in dobronamernosti strateško drugačno ravnanje kaj spremenilo.

Po njegovi oceni se z razdalje kot največje taktične napake kažejo razkoli znotraj demokratičnega (pomladnega) bloka ter sodelovanje posamičnih šibkih pomladnih strank s političnimi izpostavami prvorazrednih, ki so to dobronamerno sodelovanje zgolj uporabili za krepitev svoje moči in privilegijev.

Janez Janša o samokrivdi: "Krivda je med nami porazdeljena sorazmerno z stopnjo naivnosti ter dolžino časa takšne kolaboracije. V SDS smo takšno napako naredili leta 1992, V SKD 1993, v SLS 1996 in 2001. Politična napaka je bila tudi dobronamerno oblikovanje Bajukove vlade leta 2000 in v podobni meri tudi oblikovanje naše protikrizne vlade leta 2012 skupaj z Desusom in Državljansko listo. Medtem ko smo reševali od njih zbankrotirano državo, so prvorazredni reševali svoje črne fonde v državnih sektorjih, trepetali pred morebitnim razkritjem pranja milijarde evrov za Iranske teroriste ter pripravljali vstajniški udar."


Nauk teh napak je po njegovo zelo poveden: "dobronamerno sodelovati z nedobronamernimi se vedno slabo konča za prve. Uporaba načela biti za vsako ceno pri koritu pa je za demokratične stranke sploh najhitrejša pot v propad."

Po prepričanju predsednika SDS pot k normalizaciji vodi zgolj preko trdnega sodelovanja vseh, ki zastopajo drugorazredne, česa se prvorazredni najbolj bojijo in zato "daleč največ investirajo v razdore na pomladni strani."

"Že bližnja prihodnost bo pokazala, ali smo se iz očitnih posledic dosedanjih napak dovolj naučili," meni Janša

Na prvi pogled rešitve ni, a ...


Na prvi pogled je Janša pesimističen: "Kaj storiti, ko prvorazredni obvladujejo skoraj vse in ko so za obrambo svoje prvorazrednosti pripravljeni uporabiti vsa sredstva?"

Izpostavlja prihajajoči čas nemirnega okolja, stopnjevanja izrojenosti samooklicane elite in krize vrednot.

Na razpletanje vrednotne krize bo po njegovem v znatni meri vplivalo zunanje okolje. Ob ilegalnih migracijah in brexitu kot "strateški katastrofi" bo že letos novi izzivi "občutno ohlajanje gospodarske rasti, nove sence hladne vojne in rastoče napetosti z ZDA." Vse to bo zahtevalo sanacijo in stabilizacijo razmer, kar z drugimi besedami pomeni zvrhano mero zdravega razuma in državništva.

Namesto normalizacije se je slovenska levica radikalizirala


Po Janševih besedah danes nihče, ki uporablja zdravo pamet, ne verjame več v kakršnokoli pripravljenost prvorazrednega jedra v civilizirano dokončanje tranzicije.

Po njegovem so sicer bili številni razumnejši pripadniki druge generacije samooklicane elite do pred desetletjem pripravljeni na spravno in odprtejšo politiko. "Tega pa jim ajatole za nobeno ceno niso dovolile in so preko medijskega in represivnega monopola strogo kaznovale vsak odklon."

Po njegovem prepričanju so leta 2012 in 2013 (v času ljudskih vstaj proti 2. Janševi vladi) prvorazredni dokazali, da so svoje privilegije in monopole pripravljeni braniti tudi z nasiljem.



Stanje je resno, drsimo k prelomnici, a ...


Ko samooklicana elita za svoj obstanek na oblasti in obrambo svojih privilegijev uporablja vsa sredstva, demokracija na prvi pogled nima nobenih možnosti. Vendar, kot nas uči zgodovina, samo na prvi pogled, po razpravi o nastanku skrajne leve stranke, ki poveličuje nekdanje jugoslovanske totalitariste, nadaljuje Janša.

Po njegovi oceni sicer danes Slovenijo ponovno v celoti obvladuje enaka samooklicana elita kot leta 1989.

Kot pravi prvak opozicije, lahko ostane tako kot je in v tem primeru bodo sadovi časa, ki ga je z izpeljavo osamosvojitve omogočil Demos, propadli.

"Lahko pa tako kot pred tremi desetletji razbijemo okove drugorazrednosti ter osvobodimo in ohranimo samostojno Slovenijo za prihodnje rodove."

Janša vidi dva mogoča razpleta, pri čemer v prvem demokracija lahko zmaga. A le, če se Slovenija osvobodi in zadiha z obema pljučnima kriloma, za kar so potrebni ukrepi iz okvirčka.

Ukrepi, potrebni za osvoboditev Slovenije:
1. Odprava cenzure
Predpogoj za delovanje demokracije je vzpostavitev agore, javnega prostora, v katerem so argumenti različnih interesnih in političnih skupin načeloma enakopravno dostopni volivcem. Boj za agoro je vedno in povsod absolutna prioriteta vseh demokratov.

2. Odprava finančnih in gospodarskih monopolov
Javni denar je izmišljena kategorija. Realno obstaja samo denar davkoplačevalcev, ki ga politična oblast pobira z davki in prispevki ter preko finančnih in gospodarskih monopolov. Boj za smotrno porabo tega denarja je absolutna prioriteta vsake demokratične oblasti. Prav tako boj za odpravo vseh monopolov in vzpostavitev logične konkurenčnosti povsod, kjer je to smiselno in mogoče.

3. Odprava imunitete za prvorazredne
Vzpostavitev enakosti pred zakonom je absolutni predpogoj za normalno delovanje demokratične države. Ko bodo Kučan, Rigelnik, Zemljarič, Janković, Jamnik, Golobič, Kocjančič in ostali nedotakljivi na slovenski policiji, tožilstvu in sodiščih obravnavani enako kot drugorazredni državljani, bomo dobili vladavino prava. Če tega institucije ne bodo zmogle, bo na neki točki vrelišča ulica sodila tako nedotakljivim kot tistim, ki so zatajili v svojem poklicu.

4. Ukinitev privilegijev samooklicane elite
Demokratična družba ne more tolerirati privilegiranih pokojnin in položajev, zato bodo odpravljeni.

5. Prepoved totalitarne ritualike
Obujanje fašizma, komunizma in nacional socializma oziroma nacizma je kaznivo. Šolski sistem uči in vzgaja mlade tako, da snov temelji na resničnih in celovito podanih zgodovinskih dejstvih, s poudarki na spravi in vrednotah slovenske osamosvojitve, ki predstavljajo vrednotno središče Slovencev in slovenske države.

6. Pogled k peti generaciji potomcev
Demokratična oblast terja uresničevanje ustavnega temelja Slovenije, ki pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do lastne državnosti. Brez slovenskega naroda torej Slovenije ni. Zato Slovenija ne vzpodbuja ilegalnih migracij, ampak jih preprečuje in v okviru mednarodnih naporov pomaga odpravljati njihove vzroke. Blaginjo lastnih ljudi postavlja na prvo mesto, vzpodbuja rojstvo otrok in pomaga družinam, mladim pa omogoča kvalitetno šolanje in zaposlitev doma ter uspeh v skladu z njihovimi sposobnostmi. Vzpodbuja vrnitev slovenskih rojakov iz tujine domov in jim pri tem aktivno pomaga. Zaveda se pomena obrambe evropske civilizacije za srečno prihodnost svojih otrok. 

Ura jim tiktaka


Intelektualni napor za uveljavitev teh rešitev je nujen, a sam po sebi zagotovo ne bo dovolj, nadaljuje Janez Janša. Tako kot očitkom o ne reformah se mu prvorazredni prizanesljivo nasmihajo.

Janša slednje karikira s sklicevanjem na Stalina: “Oni so lahko pametnejši, a mi štejemo glasove, pišemo zapisnike, predvsem pa imamo strojnice…” Zato morajo drugorazredni za odpravo tega statusa pač zahtevati in doseči demokratični nadzor nad štetjem glasov, pisanjem zapisnikov in strojnicami.

Obenem je prvak opozicije prepričan, da bi resničen sestop z oblast glede na povzročeno stanje in čas, ki prihaja, za prvorazredne bil daleč najboljša rešitev.

Po njegovem se je namreč končno odštevanje začelo, saj je Izrojenost je dosegla stopnjo, ki je blizu samodestrukcije, botruje pa ji nakopičena nesposobnost, ki je posledica selekcije na podlagi statusa in ne truda in znanja.

Zadnja priložnost za prosvetljeni del samooklicane elite


"Danes jedro prvorazrednih niha med paranojo in evforijo, a večina pripadnikov samooklicane elite verjame, da nepovratno obvladujejo državo in da so večni," nadalje ocenjuje Janša in dodaja, da vera v nenadomestljivost sorazmerno s stopnjo nesposobnosti.

A na drugi strani imajo še vedno demokrate, ki vsem slabim izkušnjam navkljub v spravo slovenskega naroda še vedno iskreno verjamejo in ne želijo izključevati sposobnih posameznikov samooklicane elite na način, kot to počnejo oni.

Janez Janša: "Za polno življenje in razvoj Slovenije mora ta dihati z obema kriloma pljuč brez izključevanja na podlagi pripadnosti." Njegov 4. zapis lahko v celoti preberete tukaj.


Po Janševem prepričanju ima bolj prosvetljeni, gospodarsko usmerjeni del samooklicane elite zadnjo priložnost, da "obrzda svoje paranoične ajatole, se ogradi od vse bolj retardiranega jedra njegove izrojenosti in kulture smrti ter sprejme roko sprave, dokler je ponujena."

Janez Janša svojo analizo stanja v državi zaključuje z naslednjim pozivom: "Delajmo in molimo torej za modrost, moč in milost, da bo generaciji, ki ji je uspel zgodovinski podvig slovenske osamosvojitve, ne glede na vse uspela tudi civilizirana osvoboditev, zgodovinski spravni kompromis oziroma dokončanje tranzicije. Da bomo zanamcem predali v roko Slovenijo, za kakršno smo glasovali leta 1990 na plebiscitu in za kakršno smo se borili v vojni za Slovenijo pol leta kasneje.

Da se bodo lahko soočali z nedvomno izjemno zahtevnimi izzivi svojega časa brez dodatnega težkega bremena nerešenih usodnih vprašanj iz časa svojih prednikov."




KOMENTAR: Uredništvo
Spoznanje, ki čaka prvaka drugorazrednih
Iz Janševega četrtega in hkrati zadnjega dela "govora o stanju v državi" je vredno izpostaviti dve bistveni premisi. Najprej svojevrstno kontradiktornost med uvodnim in zaključnim delom besedila. Najprej je kot skupni imenovalec napak pomladnega bloka izpostavljeno sodelovanje s političnimi izpostavami prvorazrednih. V drugem delu pa Janša poziva prav k temu, da se roka ponudi bolj prosvetljenemu delu elite prvorazrednih. Kontradiktornost lahko odpravimo z interpretacijo, da Janša svari pred sodelovanjem s prvorazrednimi s pozicije šibkejšega (ne pa tudi s pozicije domnevno dominantnega). Hkrati pa roko ponuja le delu "bolj prosvetljenih", ne pa tudi tistim izrojenim in nesposobnim na drugi strani. In drugič, podrobnejše pozornosti je vrednih šest ukrepov, ki jih navaja kot potrebne za zmago demokracije in osvoboditev Slovenije. Z vsemi se je lahko strinjati, a se hkrati tudi vprašati ali se njihove realizacije dominantna desnica loteva na ustrezen način. Se odprtje "javnega prostora, v katerem so argumenti različnih interesnih in političnih skupin načeloma enakopravno dostopni volivcem," res ustrezno uresničuje preko nivoja javne razprave, kakršno prispevajo medijski projekti pod okriljem največje opozicijske stranke? So se za odpravo javnih in gospodarskih monopolov v času obeh Janševih vlad (sploh prve!) res zavzemali dovolj in storili vse, kar je bilo v njihovi moči?  Je odprava imunitete za prvorazredne res iskreni cilj, ki ga ne kazi skušnjava zamenjav "vaših z našimi"? Bodo privilegiji res odpravljeni za vse in ne nadomeščeni s privilegiji za"naše"? In ne bo izumljena lastna ritualika za izključevanje vseh, ki po predstavah drugorazrednih ne ustrezajo "zdravi esenci slovenskega naroda"?) Vsi navedeni pomisleki nedvomno niso odraz realnega stanja ali namer "drugorazrednih". Pa vendar je potrebna pozornost, da pri zasledovanju teh ciljev drugorazredni ne podležejo skušnjavi sladkosti, tako značilne za ravnanje prvorazrednih. Nadzor nad slednjim zahteva odprti prostor javne razprave, ki omogoča argumentirano kritiko tudi znotraj tako imenovanega pomladnega bloka samega, brez sankcioniranj in discipliniranj neposlušnih na vseh nivojih delovanja. Sposobnost desnice, da je bolj demokratična, v razmerju do prvorazrednih ni lahko le njena strateška prednost, temveč tudi poglaviten korak v smeri osvobojene Slovenije, dihajoče z levim in desnim pljučnim krilom. In navsezadnje, naj kot tretji pomenljiv poudarek ne ostane spregledana zaključna misel, da je "civilizirana osvoboditev, zgodovinski spravni kompromis oziroma dokončanje tranzicije," še domena generacije, ki je izpeljala slovensko osamosvojitev. Prvak opozicije s tem daje pomenljivo sporočilo o svoji politični prihodnosti. A roko na srce, jedro te generacije se, po tridesetletju bitk upehano in postarano, iz prvih bojnih vrst spopadov s prvorazrednimi poslavlja. Osamosvojitev bo ostala njihov uspeh, ki mu ni para v slovenski zgodovini. A vojne za osvoboditev Slovenije po vseh teh letih oni ne bodo dobili. Ta izziv ostaja drugi in tretji generaciji drugorazrednih, ki poka od moči in energije, od prve generacije pa si želi sveta in modrosti. Soočenje s tem spoznanjem slej kot prej čaka tudi zadnjega bojevnika osamosvojitvene generacije na prvi frontni črti političnih bojev 21. stoletja.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30