Janez Höfler, Družina: Slovenija - od kdaj in kako?
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini vam v branje priporočamo drugega iz serije prispevkov Janeza Höflerja, ki v časopisu Družina predstavlja zgodovino Slovencev. Tokrat piše o nastanku Slovenije. Izraz se prvič pojavi na začetku 19. stoletja in označuje del Avstrijskega cesarstva poseljenega s Slovenci.
Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. "Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci."
Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? "Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov," razlaga Höfler.
Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.
Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. "Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci."
Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? "Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov," razlaga Höfler.
Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
1 komentar
Kraševka
Slovenski štor ob 1,48
Povedali ste - žalostno resnico. Vedno smo se le umikali. In tako bo kmalu napočil trenutek, ko bo več Slovencev s SLOVENSKO kulturo v tujini kot doma.
Sicer pa, ko se sprehajamo v Ljubljani, po Plečnikovi tržnici, je slišati ob "kafetkanju" več Srbohrvaščine, kot slovenščine.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.