Janez Höfler, Družina: Slovenija – od kdaj in kako?

Uredništvo
5

Na Domovini vam v branje priporočamo drugega iz serije prispevkov Janeza Höflerja, ki v časopisu Družina predstavlja zgodovino Slovencev. Tokrat piše o nastanku Slovenije. Izraz se prvič pojavi na začetku 19. stoletja in označuje del Avstrijskega cesarstva poseljenega s Slovenci.

Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. “Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci.”

Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? “Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov,” razlaga Höfler.

Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.

5 KOMENTARJI

  1. Nič čudnega ni,če so se “Slavonci” odločili za “Croate”.”Slovenci” kot “poljedelci” niso nikoli zmogli večje agresivnosti vsaj v branjenju lastnih pozicij. Od tam nekje 10.stoletja smo se do danes samo “umikali”.To še danes počnemo. Resnici na ljubo povem,da smo imeli “svetle trenutke”,ki pa niso dolgo trajali.
    Žal,tudi v “defenzivi smo defenzivni “. Ne spomnim se v zgodovini ljudstva,naroda ,ki bi se tako “obnašal” do samega sebe.

  2. Slovenski štor ob 1,48
    Povedali ste – žalostno resnico. Vedno smo se le umikali. In tako bo kmalu napočil trenutek, ko bo več Slovencev s SLOVENSKO kulturo v tujini kot doma.

    Sicer pa, ko se sprehajamo v Ljubljani, po Plečnikovi tržnici, je slišati ob “kafetkanju” več Srbohrvaščine, kot slovenščine.

      • Ivan, a bi nujno morala ? Kaj pa “črnogorski” in “bošnjaški” jezik ? Po mojem mišljenju je za Slovenca dovolj,da pozna osnove “srbohrvaškega” jezika .Z drugega zornega kota pa se zadeva vidi drugače.In je mnogo bolj “zapletena”.

  3. V bistvu je srbo – hrvaščina-bosanščina -črbogorščina-bolgarščina-makedonščina….samo malo bolj izrazito narečje slovenščine, kot npr. prekmurščina; govorci omenjenih jezikov so še 16.17., pa tudi 18 st. sebi pravili Slovenci

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime