Janez Cigler Kralj: Pomladni pol se mora znova povezati, najti pogum in dati upanje tej državi (2. del)

Foto: Jernej Prelac
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja z vodjo poslanske skupine NSi ter ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v pretekli vladi, ki ga lahko preberete tukaj, smo se pogovarjali o napovedanih vladnih reformah, odnosih med vlado in opozicijo, interpelaciji kulturne ministrice in aktualnih izzivih.

V drugem delu pa smo se pogovarjali o odnosih znotraj opozicije, prihodnosti pomladnega političnega bloka, predsedniški kampanji, družinskem zakoniku in politični prihodnosti.

Glede na vse okoliščine, kako vidite odnose v opoziciji, posebej še glede na napoved, da z Janezom Janšo ne greste več v vlado? Kakšne odnose znotraj opozicije bi si želeli?

Za odnose na najvišji ravni bi morali vprašati oba predsednika, ker je partnerski odnos vedno odvisen od obeh partnerjev. Na ravni parlamenta pa lahko rečem, da sodelovanje normalno teče in je korektno. Pri nekaterih projektih smo skupaj, pri nekaterih ne. Se dogovarjamo o spremembah, dopolnitvah, večkrat si drug drugemu prispevamo podpise. Tako si predstavljam sodelovanje tudi v prihodnje.

Način reševanja nekaterih zadev v slovenski družbi pa je pripeljal do tega, da je naš predsednik s podporo celotne stranke, vključno s svetom stranke, rekel, da je izkušnja, ki smo jo imeli, tako brutalno težka, da je za zmago pola treba dati še nek nov dejavnik. V situaciji, kakršno smo imeli, žal nismo bili na poti proti zmagi, ampak smo padali. Če bomo še naprej delali enako, ne moremo pričakovati, da se bo karkoli spremenilo samo od sebe.

Je bil vstop v vlado leta 2020 za vas torej napaka? Če bi se danes znašli v podobni situaciji, kot ste se znašli leta 2020 po odstopu vlade Marjana Šarca, bi šla Nova Slovenija v takšno vlado, kot smo jo imeli zadnji dve leti, ali bi šli raje na predčasne volitve?

Vstop v vlado leta 2020 je bil naša dolžnost in odgovornost, čeprav morda nismo vsega odvodili idealno. Nujno je bilo iti v vlado in prijeti krmilo, saj je bila država na epidemijo popolnoma nepripravljena. Pravzaprav je bil nepripravljen ves svet. Če bi takrat državo pustili v prostem teku in odšli na volitve, bi bilo verjetno to za Novo Slovenijo oportuno, bilo bi pa zelo slabo za Slovenijo. To je sicer špekulacija, ampak lahko ugibamo, da bi iz klene opozicijske drže takrat izboljšali svoj rezultat.

Ni nam žal, da smo šli v to vlado. Poleg dolžnosti do domovine, ki je bila glavni vzgib, smo po desetletju opozicije morali pokazati in dokazati, da imamo kadre, ki so sposobni na najvišjem nivoju operativno in vsebinsko opraviti svoje delo. Enako kot večja opozicijska stranka.

S tem kapitalom gremo lahko tudi naprej, posebej še, ko bomo dosegli določeno zrelost političnega prostora. Na podlagi te izkušnje verjamem tudi, da bomo v prihodnje svoje pozicije tudi proaktivno zastopali, ne pa samo branili pred spini, ki jih v nas mečejo drugi. Postajamo tisti, ki se nas, tudi kaj vpraša, ker imamo izkušnje in lahko prispevamo k razvoju te države. Tako da ni nam žal za to izkušnjo, ki je bila koristna tako za nas, ki smo sodelovali osebno, kot tudi za stranko samo. Zdaj pa iščemo nove priložnosti.

Foto: Jernej Prelac


Z Janšo pravite, da v koalicijo več ne greste, Golob vas ne povabi. S kom boste torej šli v koalicijo, dokler sami ne postanete dominantna stranka, ki bo sama druge vabila v koalicijo?

Najprej bi opozoril, da ni vedno dominantna stranka tista, ki sestavlja vlado. Če se po volitvah izkaže, da največje stranke ne morejo sestaviti vlade, bo morda Nova Slovenija tista, ki bo sestavljala vlado. Mi smo na to pripravljeni. Čeprav se danes morda to sliši nerealno, smo pripravljeni postati vodilna stranka, ki sestavlja vlado.

Trenutno smo v poziciji, kjer drugih sicer ne izključujemo, pa smo vseeno v poziciji brez stabilnih partnerjev, na katere bi se lahko zanesli. Kljub temu v parlamentu proces normalno teče in mi nimamo blokade do nikogar, niti do sedanje vlade, ki jo vseeno ostro kritiziramo. Vidimo pa, da programsko mi s to vlado ne gremo skupaj. Tudi, če bi nas Robert Golob povabil zraven. Pa je prvi premier po 10 letih, ki nas po volitvah ni niti povabil na kavo.

Tudi sicer vlada dela praktično vse, kar je v nasprotju z našim programom. Pod vplivom radikalne levice se lotevajo totalno ideoloških tem, ki delijo našo družbo. Naj omenim samo družinski zakonik, ki bi mu bolje rekli anti-družinski zakonik, stvari sprejemajo brez razprave, po skrajšanih postopkih, na hitro.

Nobeni gasilski ukrepi, ki jih izvajajo v zdravstvu ne primejo, da ne govorim o dolgotrajni oskrbi, proti-podjetniški in proti-gospodarski politiki ter posegu v dohodnino. S takimi politikami enostavno ni mogoče biti v koaliciji. Morda se razmere res ne zdijo ravno rožnate, ampak takšna je realnost. Morda pa  ravno to vrenje na našem polu prinese kaj novega, morda se kdo opogumi. V preteklosti je že bilo nekaj perspektivnih projektov, ki se žal niso razvili.

Eden takih, ki se omenja kot potencialni tak projekt je Anže Logar, s katerim ste bili skupaj v predsedniški tekmi. Kakšen je bil ta vajin odnos? Kot kakšnega potencialnega partnerja ga vidite?

Anže Logar je izjemno sposoben in agilen človek, ki pa se me je, ko sem vstopil v tekmo, najprej nekoliko ustrašil, češ da ga ogrožam. Tudi nekateri posamezniki in mediji so to tako interpretirali. Med kampanjo pa se je pokazalo, da sva povsem različna politika. On je zavzel bolj pragmatično držo, jaz bolj idealistično.

Z zanimanjem pa spremljam dogajanje, kjer se ga omenja kot generatorja nekih sprememb. Vidim pa tudi vse več razočaranih odzivov, češ da ni koval železa, dokler je bilo vroče. Kljub velikim pričakovanjem se ni nič zgodilo. Dejstvo je tudi, da je predsedniška kampanja precej drugačna od parlamentarne realnosti politike, kjer je treba prevzeti več odgovornosti, postaviti stabilno mrežo, nastopiti na volitvah, prevzeti politične pozicije in se soočiti z realnostjo ključnih izzivov v državi, kar je izjemno težko.

Vse dobro mu želim, če se bo lotil kakšnega takšnega projekta, česar pa zaenkrat ni videti.

Če bi mu vendarle uspelo, vas skrbi, da bi vam odnesel delež vaših glasov? V predsedniški kampanji je pritegnil kar nekaj vaših volivcev. Vas skrbi, da bi enako naredil v primeru nastopa s svojo stranko?

Prav nasprotno. Mislim, da bi to bolje postavilo razmerja na desnosredinskem polu. Seveda pa je veliko odvisno od tega, kakšno držo bi zavzel. Nova Slovenija ostaja sodobna stranka, ki je pravzaprav brez konkurence v slovenskem političnem prostoru. Imamo jasno naravnanost na urejanje gospodarskega dela družbe v bolj liberalnem smislu, da lahko zadiha s polnimi pljuči, pri čemer jih država vzpodbuja namesto omejuje, na drugi strani pa z varovalko v obliki preizkušenih vrednot, utemeljenih na dvatisočletni tradiciji, ki vedno bolj izzivajo.

Ko bo woke ideologija in vse ostale ideologije z njo, oprostite izrazu, tako posilila tudi naše ljudstvo, bo tudi pri nas prišlo do podobnega obrata, kot ga spremljamo v Italiji, kjer so se vsi čudili zmagi ženske, konservativke, čeprav so sami prispevali k njenemu vzponu. Tudi našo družbo bodo te ideologije pripeljale do točke, ko bo odgovor samo vsebina Nove Slovenije. Ljudje nenazadnje potrebujemo stabilnost v svojem življenju, ne glede na to, kakšen je tvoj svetovni nazor. Naše vrednote imajo odgovor in izzivajo.

Bomo pa potrebovali tudi močno in okrepljeno civilno družbo, ki bo postavila temelj za naše delovanje. To se je pokazalo pri ustavni presoji zakona o dohodnini, kjer je svoje podpise za zahtevo ustavne presoje podalo 17 gospodarskih, kmetijskih, podjetniških in obrtniških združenj. Na tak način lahko delamo.

Foto: Jernej Prelac


Kako danes gledate na svojo kandidaturo v predsedniški kampanji? Je bila odločitev zanjo pravilna?

S predsedniško kandidaturo imam izjemno dobro izkušnjo. Zame je bil to tako osebni kot politični izziv, saj sem se moral izpostaviti kot politik, pa tudi osebno, kot mož, oče. Tudi soproge so vpletli v tekmo. V tej kampanji si osebno izpostavljen. Zame je bil to izjemen politični trening. Uspešni smo bili tudi pri predstavljanju bolj zmerno konservativne pozicije kot tiste, ki lahko pokaže pravo pot za urejanje sodobne družbe.

Rezultat je bil nižji, kot sem ga pričakoval. Glede na način in čas vstopa v predsedniško tekmo pa je po svoje razumljiv, saj so bili volilci na desnem polu že čustveno precej navezani na kandidata Anžeta Logarja, ki je v tekmo krenil dosti prej.

Na državnozborskih volitvah se ljudje drugače pozicionirajo. Tam lahko svoj politični kapital utrdim in oplemenitim. Pripravljen sem še kaj prispevati, če bodo ljudje tako odločili. Trenutno pa se osredotočam na zahtevno vodenje poslanske skupine, kjer delam z najboljšimi ljudmi, med katerimi ima vsak svoj politični stil, vse skupaj pa je treba usklajevat in vodit.

Predsedniška kampanja me je utrdila in mi tudi omogočila, da sem en mesec v medijskem prostoru predstavljal pogled Nove Slovenije.

Nekateri so ugibali, da se lahko v tej tekmi profilirate ali pa skurite. Ste se profilirali ali skurili?

To bi bolj jaz moral vprašati vas (smeh). Sam menim, da sem se profiliral. Pa ne pravim tega sam. Tudi v javnosti lahko berem o tem. Po analizi Domovine, kolikor zaznavam, sem se uvrstil med pet najpomembnejših politikov pomladnega pola. To pa je kar dober vmesni rezultat, če uporabim smučarski žargon.

V kampanji ste jasno zavzeli krščansko-demokratske vrednote, kot so družina, življenje, svoboda. Bolj jasno, kot to lahko zaznavamo v siceršnjem komuniciranju stranke. Je bil to vaš osebni pečat v kampanji, ali lahko pričakujemo, da bo celotna stranka, v slogu vaše kampanje, v prihodnje bolj odločno zastopala te vrednote, ki so nenazadnje pod aktualno vlado še posebej na preizkušnji?

Nova Slovenija ima zelo dober in jasen temeljni program. Del tega je tudi nedotakljivost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Razložene so tudi druge vrednostne pozicije. Kar pa ne pomeni, da ne razumemo sodobne stvarnosti. Pri svojem delu in v življenju želimo vsak po svoji presoji te vrednote izžarevati. Smo si pa, tako kot prebivalstvo Slovenije, tudi politiki Nove Slovenije v tem nekoliko različni. Ni pa naša naloga, da »pokristjanjujemo«. To je vloga civilne družbe.

Pogosto ljudje zamenjujejo vlogo civilne družbe in politike. Naloga politike je sprejemati odločitve na podlagi svojih vrednot. Jasno smo to pokazali denimo pri glasovanju o Družinskem zakoniku, o katerem se je glasovalo prav med predsedniško kampanjo – dvakrat, zaradi veta Državnega sveta. Tudi sam sem glasoval proti. Težko bi bolj odločno pokazal svoje mnenje.

Pa naj znova poudarim. Ni nam do križarske vojne proti osebam, ki čutijo istospolna nagnjenja. Posvojitev otrok pa je meja, saj pravica do posvojitve ne obstaja. Obstaja samo pravica otroka, ki je iz takšnega ali drugačnega razloga ostal brez staršev, da je posvojen v najbolj optimalno družinsko skupnost, to pa je tudi po raziskavah in podatkih tista, kjer sta prisotna oče in mati.

Seveda pa ima vsak posamezen politik svoj stil, kako te svoje pozicije razloži. Med nami sem sam morda bolj empatičen in socialno usmerjen, morda tudi nekoliko bolj konservativen. Kljub temu pa je Nova Slovenija edina stranka, ki te pozicije zastopa tako programsko kot tudi v realnosti in življenju.

Foto: Jernej Prelac


Ta teden je v veljavo stopila novela Družinskega zakonika. Vlada, Državni zbor in Ustavno sodišče so s tem jasno povozili voljo ljudi. Kakšne aktivnosti v zvezi s tem namerava zavzeti Nova Slovenija? Med ključnimi prioritetami, ki ste jih naštevali na začetku prvega dela intervjuja, tega nisem zaznal. Kaj torej lahko od Nove Slovenije pričakujemo na tem področju v prihodnje?

Na politični ravni je, mi je zelo žal, trenutno nemogoče karkoli narediti. Politična večina je takšna, kakršna je. Drugo kot opozarjanje na rokohitrsko poseganje v zadeve, o katerih so se državljani drugače izrekli na dveh referendumih, nam ne preostane.

Ob manifestiranju te njihove »zmage« z mavričnimi zastavami in simboli mi prihaja na misel sv. Pavel, ki piše: Ljubezen se ne ponaša, ne napihuje, ne misli hudega. Eden izmed sloganov nasprotne strani pri tej temi je bil, da je vsaka ljubezen enaka. Se pa sprašujem, če je to ljubezen, ki bije takšen boj, da pokaže svojo moč. Vsak si sam lahko odgovori na to vprašanje.

Čeprav je na politični ravni težko kaj narediti, pa vidim nekaj rešitev. Ena je krepitev civilne družbe, ki bo vzgajala in izobraževala o pomenu družine. Trenutno je prešibka in nima glasu v javnosti in medijih. Potrebno bo vzgajati v jasni identiteti in lastnem razmišljanju, v pričevanju o lepoti življenja v zakonu moža, žene in otrok, ne pa delovati zagrenjeno.

Na politični ravni pa bo pomembno zagotoviti možnost ugovora vesti, da zaščitimo tiste javne uslužbence, ki imajo drugačen pogled in te spremembe pomenijo nasilje nad njihovo vestjo. Odprta družba, kot je Slovenija, bi morala vsaj to zagotoviti.

Ustavodajni referendum za spremembo ustave, ki bi zaščitil družino?

Mislim, da trenutno nismo v politični realnosti, kjer bi lahko uspešno izpeljali takšen referendum.

Kako vidite prihodnost pomladnega pola? Kako naj ravna, da se dvigne iz obrobnosti, v katero je padel po supervolilnem letu 2022, v njej pa je dejansko bil večino časa po drugi svetovni vojni?

Za odgovor na to bi skoraj moral biti kakšen prerok oz. vizionar.

Sam vidim poslanstvo v tem, da zgradimo eno sodobno družbo, kjer bo delo vrednota, ki pa ne bo uničevalo zasebnega življenja. Usklajevanje med delom in družino je eden večjih izzivov danes. Kot mož in oče z izkušnjo različnih odgovornosti vidim, da bodo morale zdrave družbe tukaj ukrepati.

Potrebno bo najti odgovor na agresijo Rusije na Ukrajino. Po prvem letu poskusa pomoči Ukrajini, da se brani, smo se znašli na preizkušnji, kako dolgo bo to trajalo in kako zelo se razmere lahko zaostrijo. Naša vloga je znotraj Evropske unije najti nek zdrav in jasen odgovor.

Pomladni pol pa se bo moral tudi nekako konsolidirati in se znova povezati, najti pogum in dati upanje tej državi. S strani leve in radikalno leve koalicije ne dobivamo ničesar drugega, razen cinizma in ekstremnega populizma. Na to bo treba dati en dostojen odgovor: Kdor dela, mora od svojega dela dostojno živeti, da imamo vsem dostopno javno zdravstvo, da sodstvo deli pravico in da je družba predvidljivo in varno urejena. Tu vidim prihodnost, do tja pa bomo lahko prišli le s trdim delom.

Foto: Jernej Prelac


Ocenili ste, da imate kot politik dober vmesni čas. Kje pa je cilj? Kje se v prihodnje vidite na političnem parketu?

Kar delam, delam srčno in predano. Sem človek, ki skuša biti v stiku z znamenji časa in na ta znamenja primerno odgovarjati. Trenutno sem poslanec in vodja poslanske skupine. Z vso predanostjo se skušam posvetiti temu delu. Upam, da mi gre pri tem dobro. To bo pokazal konec mandata.

Če pa bi bila potreba po tem, sem pripravljen prevzeti tudi zahtevnejše izzive. O tem pa bom razmišljal takrat, ko bo do tega prišlo. Trenutno sem pa v prvi vrsti mož in oče. To je ključna vloga, ki me opredeljuje. Šele nato pride vse drugo. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30