Jan Zobec, Časnik.si: Je izražanje nacionalne pripadnosti nacionalizem?

Uredništvo
7

Na Časnik.si so objavili predavanje Jana Zobca, ki govori o treh Slovenijah oziroma o slovenskem narodu. »Ko govorimo o slovenskem narodu, vznikne vprašanje, kaj Slovenci kot narod pravzaprav smo, kaj nas opredeljuje, kaj je naša identiteta, kaj nas povezuje – npr. Slovenca iz Ljubljane s Slovencem v Argentini, ali Slovenko iz Porabja s Slovencem iz Kopra, pa Koroškega Slovenca s Slovencem v Avstraliji, tržaškega Slovenca s Prekmurcem in tega s Slovencem v Pittsburghu,« se sprašuje Zobec.

Vprašanja o narodu so ideološko nabita vprašanja. »Poudarjanje nacionalnega, slovenskega, zlasti, kadar se to povezuje z etničnim in samobitnim, je namreč po mnenju nekaterih že spogledovanje s politično nekorektnostjo. Razlog naj bi bil v tem, da se na ta način Slovenci kot narod vzpostavljamo šele prek “drugega”, torej tujca, ki smo ga po osamosvojitvi našli v državljanih drugih nekdanjih jugoslovanskih republik,« pravi Zobec in dodaja, da slovenski nacionalizem ne more biti “slab” nacionalizem, o čemer nas želijo prepričati nekateri domači družboslovci, saj nismo nikoli v zgodovini bili agresorji ali hegemoni.

Zobec pravi, da je omejevati pravico do izražanja te nacionalne pripadnosti, četudi samo z “mehkimi metodami”, kot sta na primer zasmehovanje, omalovaževanje slovenske istovetnosti, ali celo pripisovati temu nekakšne nevarne nacionalistične težnje, je v svojem bistvu poseganje in omejevanje posameznikovih pravic osebnosti. »Tako, kot je zavržen šovinizem, sta enako zavržni poniževanje in zasmehovanje izražanja nacionalne pripadnosti. To prihaja s strani določene politike in je motivirano z jasnimi, otipljivimi, pragmatičnimi cilji, ki bi svoje interese lažje, uspešneje in učinkoviteje uresničevala brez obstoja nacionalne zavesti,« piše Zobec.

Izraz slovenstva niso samo duhovni, intelektualni, znanstveni in politični dosežki, prek katerih smo se vzpostavili kot narod, so tudi ljudski običaji, ljudska kultura. Ruralno ni prav nič manj vredno od urbanega in tisto, kar je konzervativno, ni nič manj vredno od “naprednega” ali “progresivnega”. »Končno so del naše identitete tudi bloške smuči, kranjska klobasa, ljudska glasba, naj bo komu všeč ali ne, tudi Avseniki, Modrijani, skupaj s Siddharto, tudi Laibachom in Neue Slowenische Kunst ter, seveda, Oto Pestnerjem. Vse, na kar smo Slovenci lahko ponosni,« še zapiše Zobec v svojem predavanju objavljenem na Časnik.si.

7 KOMENTARJI

  1. POHVALEVREDNA SO STALIŠČA SPOŠTOVANEGA Jana Zobca.

    Biti narodnjah, je bilo zelo čislano za časa Stare Avstrije. Če takrat ne bi imeli RAZUMNIKOV, intelektualcev in zavednih KMETOV, se SLOVENSKI jezik ne bi ohranil do dandanašnjega dne.

    Tudi mogočna CESARICA Marija Terezija nam je priznavala narodne pravice, ko je uvedla OBVEZNO Osnovno šolo, je na SLOVENSKEM potekal pouk v SLOVENŠČINI že leta 1754.
    Kraševec – profesor Karel Štrekelj je predaval na UNIVERZI v Gradcu v SLOVENŠČINI. Vse to smo imeli za časa Avstro-Ogrske. Tudi v vojski se je govorilo v NACIONALNIH jezikih. Slovenci smo imeli SLOVENSKE polke, za katere je znažilna številka 7 (17, 47….. 97) . V Titovi Jugoslaviji je bila v vojski samo Srbo-hrvaščina.

    To prakso NACIONALNOSTI je ukinila že ITALIJA, po 1.s.vojni. Priznavala je izključno samo ITALIJANŠČINO, tudi v priključenih SLOVENSKIH deželah. Zato pa smo se temu Primorci družno UPRLI.

    Toda poznejša Titova Jugoslavija, je NACIONALNOST počasi UKINJALA, pod parolo “bratstvo in enotnost”. Tako smo se mi Slovenci učili v šoli tudi CIRILICO in Srbo-hrvaščino. Toda v Srbiji se niso učili SLOVENŠČINE. Prav sinoči je bil izsek iz tedanje ZGODOVINE, ko je govoril (danes pokojni) Kraševec – pesnik, Ciril Zlobec. Povedal je, kako je v Beogradu v SKUPŠČINI, v 70-letih spregovoril v SLOVENŠČINI in je bil deležen glasnih kritik, ki so ga prekinjala, da ni dovoljeno govoriti v SLOVENŠČINI. Potem je Zlobec začel govoriti v Italijanščini (katero je poleg slovenščine obvladal), pa je bil REVOLT še večji. Tako je moral govor prekiniti. TEMU bi lahko rekl Srbski nacionalizem, ki ni dovoljeval enakopravnosti v ZVEZNI DRŽAVI, kjer naj bi bili vsi NARODI enaki. Na meji med Slovenijo in Italijo pa so bili Srbski cariniki, ki so govorili izključno SRBSKO, pa če smo jih Slovenci razumeli ali ne.

    Sedaj, ko imamo SLOVENSKO samostojno državo, pa bi nam LEVICA (kjer je veliko tujerodnih), prepovedala v SLOVENIJI biti ponosen NARODNJAK. Kdor to zahteva, uveljavlja GENOCID, proti večinskemu narodu.

    Biti NARODNJAK je daleč od NACIONALIZMA.
    To vedno poudarja naš zamejski profesor, 106-letni Boris Pahor, ki kritizira vse IZME, Tako Nacizem, Fašizem, kot Komunizem. Pahorju so dejansko vsi IZMI kratili svobodo. Toda še vedno je ponosen SLOVENEC – NARODNJAK. In on nas poziva naj tudi mi, v matični domovini, ostanemo ZAVEDNI Slovenci.
    “Kot NARODNJAKI, ni prav, da bi klonili pod pritiskom KOMUNIZMA, ki poveličuje, le komunistično INTERNACIONALO”, vedno poudarja Tržaški Slovenec Boris Pahor.

  2. Moj izračun pravi, da bo med nacionalisti in policijo prišlo do strelskih obračunov in vojne, točno 63 dni po Trumpovem napadu na Iran, ko bodo vaške straže in policija prišle v direktne spopade.
    Policija se bo postavila na stran Irancev in Afganistancev iz Irana, vaške straže bodo pa vzele igro v svoje roke. Takrat bo na našem območju ponovno državljanska vojna takšna, kot je bila v času domobrancev in partizanov.
    Nikomur ne želim nič slabega, toda zaradi prihoda novih priseljencev bodo Slovenci ponovno pobijali Slovence. Prihod priseljencev povzroča vzpone desnih skrajnežev in potem je včasih potrebno zelo malo…
    Umor Gadafija se nam že plačuje, ko neznani ljudje plavajo čez morje v Evropo. Naravne dobrine so pa omejene, delovna mesta tudi, stanovanja tudi, hrana in denar tudi.

  3. Jan Zobec, Časnik.si: Je izražanje nacionalne pripadnosti nacionalizem?

    Naslova sploh nisi razumela, natrosila si pa toliko negativizma, da še sama ne veš, od kod ga jemlješ!
    Samo ena cvetka! Marija Terezija je želela imeti izobražene podanike(zato uvedba obveznega šolanja), ne pa ker bi imela rada Slovence, Čehe, Poljake, Ukrajince…….Pouk pa je v slovenščini potekal samo v 1. razredu!
    Poznamo pozitivni in negativni nacionalizem! Jaz upam, da bomo Slovenci ostali pri pozitivnem nacionalizmu!
    P.S: Po vsem do sedaj zapisanem s tvoje strani, bi verjetno imela raje, da bi pouk na Primorskem potekal v italijanščini,
    ker to dejstvo, da so za pouk v slovenščini na Primorskem zaslužni komunisti in partizani, težko sprejmeš!

  4. Igor, zakaj tako ljubiš ITALIJASNŠČINO, da jo vedno imaš po ustih in jo neupravičeno vsiljuješ MENI.

    Jaz sem zavedna SLOVENKA (vsi moji so se borili proti fašizmu) in nočem, da mi PODTIKAŠ, tvoje besede, ki nikoli niso bile moje.
    Tako, kot so se moji starši MORALI učiti italijansko, smo se pod Titom morali učiti SRBOHRVAŠKO, pa ne po naši izbiri, ampak po Titovem diktatu, enako so morali VOJAKI govoriti v tujem jeziku za časa TUJE NADOBLADSTI.

    Hvala Bogu imamo sedaj svojo državo Slovenijo in prav je, da smo na njo ponosni, enako na naš SLOVENSKI jezik. Uradni jezik je SLOVENSKI, na zahodnih obmordskih krajih tudi Italijanski, v Prekmurju pa Madžarski. Vsi drugi jeziki so v Sloveniji TUJI.
    In biti ponosni SLOVENEC je VRLINA, ki je tudi ti ne smeš nikomur jemati in PODTIKATI mu drugega jezika.

  5. Igor, slabo poznaš ZGODOVINO, osnovna šola je bila več kot enoletna tudi za časa Marije Terezije.
    Ko je uvedla OŠ v Slovenščini, je pokazala, da nas spoštuje. In Slovenci smo bili pod Avstrijo mnogo bolj SPOŠTOVANI, kot prikazuje Jugoclovanska zgodovina.

    Pomembni je, da vladarji delajo v DOBRO svojih državljanov. In to je avstrijska CESARICA, Marija Terezija, tudi delala, enako tudi njeni potomci – naši CESARJI.
    Sedanji vladi pa so ljubše ZVERI, kot njeni državljani KMETJE. To je žalostno.

  6. Igor in Kraševka: V času Avstro-Ogrske je po letu 1848 izhajal Državni zakonik v sedmih samostojnih izdajah, med drugim tudi v slovenščini. V NUK v Ljubljani so ga imeli vpisanega pod nemškim naslovom, ko pa sem ga dobil v roke, sem videl, da je v celoti v slovenščini. Deželni zakoniki so bili dvojezični nemško-slovenski. Vsi uradni dokumenti za naslovnika so bili dvojezični: nemški in slovenski. V času SHS in Kraljevine Jugoslavije so bili Uradni listi v slovenščini z izjemno tenkočutnostjo za slovenščino. Za časa Ljubljanske pokrajine so bili uradni listi pokrajinske oblasti v italijanščini, slovenščini in nemščini. Sedanji Uradni listi Slovenije in EU so žal v izredno slabi, neopredeljeni slovenščini z obilico za lase privlečenih izrazov, zaradi katerih je npr. Slovenija izgubila tudi prosti dostop na odprto morje, ker mednarodni pravni jezik ni angleščina, kjer ima ena beseda obilo pomenov, ampak francoščina. In še to, nacionalnost in nacionalizem sta dve povsem nasprotujoči stanji naroda oziroma nacije, ki ima državo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime