Jan Zobec, Časnik.si: Je izražanje nacionalne pripadnosti nacionalizem?

Vir foto: 24kul.s
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Časnik.si so objavili predavanje Jana Zobca, ki govori o treh Slovenijah oziroma o slovenskem narodu. »Ko govorimo o slovenskem narodu, vznikne vprašanje, kaj Slovenci kot narod pravzaprav smo, kaj nas opredeljuje, kaj je naša identiteta, kaj nas povezuje – npr. Slovenca iz Ljubljane s Slovencem v Argentini, ali Slovenko iz Porabja s Slovencem iz Kopra, pa Koroškega Slovenca s Slovencem v Avstraliji, tržaškega Slovenca s Prekmurcem in tega s Slovencem v Pittsburghu,« se sprašuje Zobec.

Vprašanja o narodu so ideološko nabita vprašanja. »Poudarjanje nacionalnega, slovenskega, zlasti, kadar se to povezuje z etničnim in samobitnim, je namreč po mnenju nekaterih že spogledovanje s politično nekorektnostjo. Razlog naj bi bil v tem, da se na ta način Slovenci kot narod vzpostavljamo šele prek “drugega”, torej tujca, ki smo ga po osamosvojitvi našli v državljanih drugih nekdanjih jugoslovanskih republik,« pravi Zobec in dodaja, da slovenski nacionalizem ne more biti “slab” nacionalizem, o čemer nas želijo prepričati nekateri domači družboslovci, saj nismo nikoli v zgodovini bili agresorji ali hegemoni.

Zobec pravi, da je omejevati pravico do izražanja te nacionalne pripadnosti, četudi samo z “mehkimi metodami”, kot sta na primer zasmehovanje, omalovaževanje slovenske istovetnosti, ali celo pripisovati temu nekakšne nevarne nacionalistične težnje, je v svojem bistvu poseganje in omejevanje posameznikovih pravic osebnosti. »Tako, kot je zavržen šovinizem, sta enako zavržni poniževanje in zasmehovanje izražanja nacionalne pripadnosti. To prihaja s strani določene politike in je motivirano z jasnimi, otipljivimi, pragmatičnimi cilji, ki bi svoje interese lažje, uspešneje in učinkoviteje uresničevala brez obstoja nacionalne zavesti,« piše Zobec.

Izraz slovenstva niso samo duhovni, intelektualni, znanstveni in politični dosežki, prek katerih smo se vzpostavili kot narod, so tudi ljudski običaji, ljudska kultura. Ruralno ni prav nič manj vredno od urbanega in tisto, kar je konzervativno, ni nič manj vredno od “naprednega” ali “progresivnega”. »Končno so del naše identitete tudi bloške smuči, kranjska klobasa, ljudska glasba, naj bo komu všeč ali ne, tudi Avseniki, Modrijani, skupaj s Siddharto, tudi Laibachom in Neue Slowenische Kunst ter, seveda, Oto Pestnerjem. Vse, na kar smo Slovenci lahko ponosni,« še zapiše Zobec v svojem predavanju objavljenem na Časnik.si.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike