Jan Plestenjak nastavil ogledalo slovenski družbi: Najbolj nevarno je, da zaradi kompleksa majhnosti pozabiš, od kod si

vir: YT, Slo MediaVideos Fan

Slovenski pevec Jan Plestenjak je v včerajšnji oddaji Arena na nacionalni televiziji poskrbel za veliko presenečenih obrazov ter tudi za številna prikimavanja. Eden najslavnejših slovenskih glasbenih izvajalcev je namreč povedal svoje mnenje o slovenski glasbi in poudaril, da bi morali Slovenci ob besedi spoštovanje dodati ponos in ne ponižnost. 

Sam pravi, da ne razume, zakaj ne cenimo svoje glasbe in povzdigujemo le tujo glasbo. Prepričan je, da gre pri tem za kolonizacijo brez enega samega metka. 

Včerajšnja informativna oddaja Arena je med drugimi gostila tudi enega najbolj popularnih slovenskih pevcev, Jana Plestenjaka, ki se je v pogovoru dotaknil tudi dejstva, da bo Kurentovanje kot tradicionalni slovenski etno dogodek z nastopom popestrila srbska turbo folk zvezdnica Ceca, sicer vdova pokojnega zloglasnega zločinca Željka Ražnatovića – Arkana, kar se mnogim v Sloveniji zdi sporno.

“Jaz sem ustvarjalec in imam veliko spoštovanje do vseh, ki ustvarjajo glasbo. Vem, koliko je treba emocije in ljubezni dati v to. Tukaj ne ocenjujem slogov ali pa jezikov, imam spoštovanje,” je na vprašanje voditelja, ali spada srbska turbo folk pevka na odprtje Kurentovanja. Dodal je, da dotičnega primera ne pozna in ne ve, kdo ga organizira, ali je to zasebnik ali je zadaj občina oziroma javni zavodi, kjer gre za davkoplačevalski denar. Med drugim je dodal, da se mu ne bi zdelo prav z zakonom ljudem govoriti, kaj je prav in kaj ne, a če se dogodek financira iz javnih sredstev, bi organizatorji morali razmisliti o primernosti izvajalcev.

Najbolj nevarno je, da zaradi kompleksa majhnosti pozabiš na svojo esenco

“Če je privatni organizator, se meni zdi popolnoma prav, da izbere, kogar hoče, saj smo na trgu,” je povedal. Dodal je, da na splošno meni, da če so organizatorji občine ali javni zavodi in se dogodek financira iz davkoplačevalskega denarja, mora vsak razmisliti, ali je to prav. “Meni bi se zdelo zelo narobe z nekim zakonom govoriti ljudem, kaj morajo in kaj ne. V bistvu bi se mi celo zdelo izpod časti,” je dejal.

 

Na vprašanje voditelja, ali meni, da mnogi organizatorji na svoje dogodke vabijo tuje, predvsem hrvaške glasbenike in ali imamo premalo dobrih slovenskih izvajalcev, je odgovoril: “Tudi slovensko muziko zelo radi poslušajo ljudje. Mislim da še vedno slovenski izvajalci prodamo največ vstopnic. Tukaj gre mogoče včasih za kompleks majhnosti ljudi, ki odločajo. Ampak, to je vseslovenski problem. Najbolj nevarno je, da zaradi kompleksa majhnosti pozabiš na svojo esenco, od kod si.”

 

Jan Plestenjak: “Anglizacija je mogoče veliko bolj agresivna (od balkanizacije). To, kar dela anglosaški trg, najprej s tem, da so globalno lastniki vseh digitalnih platform, da praktično vsem razen hispanosom in njim celemu svetu vsiljujejo svojo kulturo, je to neka kolonizacija brez enega ustreljenega metka.”

Če gojiš jezik, na katerem si se dojil celo otroštvo, takrat si največji

Razkril je, da si tudi hrvaški pevci želijo z njim posneti duet, ampak, “jaz bi želel, da pojejo z mano v slovenščini, ker delam za ta trg”. Dodal je, da vsak izbira svoj jezik in da v tem ne vidi problema, meni pa, da je velikokrat pri mlajših slovenskih pevcih, ki se odločijo, da bodo peli v tujem jeziku, to beg.

“Beg pred samim sabo. Ali je ob besedi spoštovanje tako težko imeti besedo ponos? Ali mora biti ponižnost? Menim, da je človek največji takrat, ko goji svojo esenco. Če gojiš jezik, na katerem si se dojil celo otroštvo, takrat si največji, ampak ob tem pa moraš biti tudi odprt. Mama mi je za 12. rojstni dan dala Vrbinčev slovar tujk, kar mi je bilo čisto brez zveze, ker sem želel imeti kakšno igračo. Notri pa mi je napisala: ‘Moj ljubi Jan, naj ti bodo tujke znanke, a ne spremljevalke.’ S tem je ona povedala vse.”

 

Srbski trubači so etno, harmonika je pa kmetija

“Ob spoštovanju pride ponos. To velja za vse stvari, tudi pri politiki, ekonomiji … Pri nas pa zraven spoštovanja vedno pride ponižnost. Tega ne razumem,” je dejal. Prepričan je, da bi morali imeti radi Slovenijo, saj živimo v mirni in varni deželi, slovenski jezik pa je po njegovem mnenju krasen. 

Izpostavil je tudi fenomen, kako Slovenci drugače dojemajo balkansko glasbo. Kot pravi, ima denimo sam rad trubače, saj je bil tudi njegov pokojni oče Srb. “Ampak, če pridejo trubači v Ljubljano, je to etno. Če pa pride harmonika, je to kmetija. Zame je to tudi etno. Samo ta odnos spremenimo in bomo vsi srečni,” je prepričan Plestenjak.

27 komentarjev

  1. Sramota!

    Ptujsko kurentovanje je značilnlen slovenski predpustni etnološki festival domačih običajev.

    In ta festival se bo začel z nastopom žene vojnega in mirnodobskega zločinca Arkana ter srbske ostarele turbofolk drolje.

    Kurenti bi se morali možato dogovoiti in bojktirati letošnje kurentovanje v mestu Ptuj.

  2. Kaj je s slovenskim samospoštovanjem?

    Na izrazito sovenski etnološki festival povabijo za otvoritveni nastop sporno in odsluženo petdeset letno srbsko turbofolk pevko Svetlano Ražnatović – Ceco.

    Županja Ptuja je pomembna članica SD.

    Za člane SD pa je Arkan, pokojni mož Cece,vojni in mirno dobski zločinec, ki je bil ubit v mafijskem obračunu, cenjen naslednik Tita in Kidriča, zaradi česar je tudi Ceca priljubljena med njimi.

    In tako bo ostarela srbska pevka in soproga vojnega zločinca Arkana, ki je s pijanimi četniki pozirala v razdejanem Hrvaškem Vukovarju, imela otvoritveni koncert na Ptuju.

    Na Kurentovanje spada le dober slovenski narodno zabavni ansambel, ki jih imamo kar nekaj zelo kvalitetnih, ki znajo ustvariti slovensko razpoloženje, štimungo ter zabavo.

  3. Se popolnoma strinjam.
    Če želijo na Ptuju imeti pevko z globokim dekoltejem – naj povabijo Heleno Blagne – pa še kup drugih kvalitetnih pevk imamo. Kaj je z nami narobe? Vse kar je uvoženo, je za nekatere boljše! Ne, pa ni.
    Vabiti turbofolk “divo” Ceco na etno dogodek, kjer že po slogu glasbe ne ustreza. Lahko je tudi harmonika. Kaj pa je z njo narobe. Samo še trubači manjkajo???

    Ceca naj poje v LJ, tam je največ njenih “od dole”!

    • Helena Blagne = Jelena Blagojević. In njena muzika je čista verzija slovenske govedine, haha. Kako se neuki domovinčkarji vedno znova ustrelite v koleno. Edini njen dober komad pa je tisti z Demolition Gropu, Dež, to pa je umetnina!

      Trubači? Jan je včeraj rekel, da je to srbski etno, tako kot je etno slovenska harmonika. Ti tega kot vidim ne štekaš. Je pa oboje v 90% primerov bedno in narejeno za kmetavzarske množice…

      • Etno glasba je za kmetavzarske množice, praviš.

        Tudi zate se sliši, da si prvikrat prišel v mesto v blatnih gumijastih škornjih.

      • Andrej Šifrer:

        “Dvigaš nos nad vsem, kar ni iz mesta,
        ljubiš le kruh iz svojega testa.
        V sebi neguješ kmete brez zemlje,
        ki čez noč so prešli iz kruha na žemlje.
        V tebi živijo, zadovoljni s teboj,
        a na škornjih se jim še suši hlevski gnoj.”

      • Debela berta, res ti ni pomoči.
        Od kdaj pa si ti “strokovna žirija” za slovensko glasbo? Če je tebi vse kar je slovensko bedno, si se vprašala, če živiš v pravi državi?

      • Slovenska harmonika je bedna in kmetavzarska, štekaš? Ti sigurno ne poslušaš Debevca, ampak Modrijane. Ali pa Roka Žlindro. To je zloraba harmonike in za kmetavzarje…

  4. Ni kaj za dodatni na besede Jan-a Plestenjaka. Veliko hodim po svetu in sem ponosen, da sem Slovenec. Doma opažam, da je veliko ljudi ponosnih na slovensko besedo in glasbo, pa tega ne upajo povedati na glas. Na drugi strani pa tudi ni težko opaziti, da pri nas predvsem ideološko levo usmerjeni ljudje izražajo popolno ignoranco do svoje lastne države, ljudi, kulture, … in stalno izpostavljajo tujce, tujo glasbo, tujjo besedo, … češ da nas predvsem to bogati in dela vredne človeka. V bistvu imaš občutek, da se sramujejo svoje države, kulture, ljudi, … Le zakaj? Mogoče bi pa radi izbrisali naš narod zaradi preteklosti in svoje vloge v njej. Ne moreš namreč podpirati/zagovarjati nasilnežev lastnih ljudi in istočasno biti ponosen državljan.

    • Tako je, bravo, ni nasedel Pirkovičevim očitnim desničarski vabam in limanicam…
      Sicer se pa sam prišteva med tiste, ki ne sodijo o okusu drugih… Drugačen je moj “družbeno angažirani” odnos. Tam sem posebej kritičen (saj je najbrž opaženo) do “pljuvačev”. Najdeš jih prav povsod, kljub vsemu pa moja več kot leto dni trajajoča statistična obdelava kaže na prepričljivo prednjačenje in zmagovitost desnice. Če izvedemo še korelat, potem je rezultat malodane šokanten. Zmagovitost, kljub negativnemu razmerju političnega telesa (34:66). Pri tem je sevada pomembna tudi angažiranost na levi in desni. Tudi s tega vidika je angažma manjšine opaznejši od angažiranosti od siceršnje večine. Da ne govorimo o bonus pribitku, ki ga dosegajo tovrstna prizadevanja na portalih Demokracije, Domovine in še nekaterih. Razmerja in korelacije na TWIT in FB so sicer zapletenejša in o njih kdaj drugič. Pri vsem skupaj ne gre zanemariti tudi semantične analize priobčenih vsebin. Tudi na tem področju so tisti, z desne veliko bolj inovativni in neposredni. Po domače in po približku povedano, na desni so doma zmagoviti “pljuvači”, kakor jih pogosto imenujem. In še do ene ugotovitve sem prišel ob spremljanju tovrstne scene. Zgledi vlečejo in potegnejo, tako da vzor za zmagovitost očitno prihaja z vrha ideološko-politične scene, od Twita – do Koprive… Razlika je le ta, da se pravi pljuvači skrivzjo za vzdevki. Od tod tudi krilatica o Koprivi in non-stop delovanju kleti na nekem naslovu za Bežigradom…
      Če pa me bodo vodilni pljuvači na teh straneh hoteli izzvati iz anonimnosti, naj se ne trudijo preveč, ne bom se izpostavil pogromu, sem pa v vsakem trenutku pripravljen na soočenje – ena na ena…

  5. O okusih se po navadi ne razpravlja. Enačiti harmoniko oz. domači turbo folk z domoljubjem bo pa preveč. Kakršen koli pač že je, ga delimo z Avstrijci in Bavarci. Tudi tam je priljubljen.
    Glede “spodkopavanja” oz. uničevanja Slovenije, bomo morali najti kakšne bolj tehtne razloge. Ne bo nas uničil srbski in hrvaški turbo folk glasba, ki ima svoje simpatizerje, ampak smo kar sami avtorji samomora. Koliko nas je vsako leto manj? In, koliko glasov na volitvah dobita skupaj SDS, NSi in morda še Ljudska stranka? Poznam kar nekaj volivcev, ki so ljubitelji harmonike in volijo SD et&.

  6. joj Jan. dej se enkrat pel z avtobuson na relaciji Koper – Piran, pravzaprav to velja za vse Arrivine avtobuse. pa ti bo vse jasn. slovenske muske ne boš slišal. je pa še nekaj, kar vsi pozabljamo, to je tudi pokazatelj, koliko je sploh še Slovencev v naši državi. to lahko opaziš vsakem koraku. Slovenščine v javnem prostoru skoraj, da ni več in tako tut slovenske muske…

Komentiraj