Jadransko morje se duši v plastiki, turiste pa dušijo hrvaške cene

Uredništvo
3
Fotografija je simbolna. Vir foto: https://qualityfoodawards.com

Jadransko morje je, kar se prisotnosti plastike tiče, tretje najbolj onesnaženo morje v Evropi. Ta podatek pa ne bo ustavil trum turistov, ki se bodo v poletnih mesecih hladili v Jadranskem morju. Ob jadranski obali živi približno 4 milijone ljudi, v času turistične sezona pa se ta številka poveča kar za 6-krat.

Vse to pa ima za posledico onesnaževanje morja s plastičnimi odpadki, po čemer je na tretjem mestu v Evropi, takoj za Keltskim morjem (južna obala Irske) in severovzhodnega dela Sredozemlja, Index.hr.

Razlog za večjo onesnaženost Jadranskega morja s plastiko je v njegovih značilnostih, saj je morje dokaj majhno in plitvo. Kar 90 % vseh plastičnih odpadkov, ki priplavajo do južnega hrvaškega morja, pride iz Albanije. Do 70 % vseh odpadkov prihaja s kopnega, preostanek pa je posledica transporta, turističnih aktivnosti, ribištva in navtike.

Čas razgradnje plastike v morju je sicer 450 let, aluminijaste konzerve 200-500 let, lesa 13 let, papirja pa dva do štiri tedne.

Hrvaška obala dražja od konkurence

Vir foto: pixabay

Plastiki v morju navkljub so cene počitnic na hrvaškem višje kot pri konkurenci. Prav tako smo lahko tudi letos priča zvišanju cestnin, mostnin in cen trajektov, ki bodo trajale do 14. septembra. Cene so se v povprečju dvignile za 10 %. Pristojni višanje cen pripisujejo novim izgradnjam in vzdrževanjem cest.

Za cestnino med Zagrebom in Splitom boste odšteli 200 kun (27 €), med Zagrebom in Reko pa 77 kun (10,4 €). Za relacijo med predorom Učka in Puljem boste odšteli 63 kun (8,5€), med Umagom in Puljem 51 kun (6,9€) , med Umagom in predorom Učka pa 78 kun (10,55€). Mostnina za otok Krk po novem znaša 39 kun (5,3€).

Promet na Hrvaških cestah se sicer v poletnih mesecih močno poveča. Iz povprečnih 25 tisoč zabeleženih vozil na dan, ko ni sezone, na 60 tisoč zabeleženih vozil v sezoni.

Počitnice za 4-člansko družino v Zadru držaje kot v španski Palma de Malorci

Cene turističnih aranžmajev iz let v leto padajo. Tako so novinarji britanskega The Sun obiskali in primerjali šest turističnih destinacij: Palma de Malorca in Costa del Sol (Španija), Pafos (Ciper), Sončni breg (Bolgarij), Marmaris (Turčija) in Zadar (Hrvaška).

Cene za bivanje 4-članske družine v Španiji je 2365 € za Palma de Malorco in 1788 € za Costa del Sol, na Parafosu in v Marmarisu se cena ustavi pri 2000 €, za Sončni breg boste odšteli najmanj, 1675€, rekorder pa je Zadar z 2792 € za enotedensko bivanje štiričlanske družine.

Tudi sicer so cene hrvaških aranžmajev višje kot drugod. Povprečna cena nastanitve na Hrvaškem stane 61 €, v Turčiji 51 €, v Tuniziji, ki je najcenejša, pa 38 €.

Zaradi cenovne nekonkurenčnosti so hrvaški hotelirji in drugi ponudniki tik pred vstopom v poletje začeli nižati cene, a je bilo to po mnenju poznavalcev prepozen ukrep, saj je konkurenca to storila že prej.

Kljub navitim cenam pa ostajajo hrvaške plaže med turisti zelo priljubljene.

3 KOMENTARJI

  1. Morje in plastika sta odraz malomarnega upravljanja našega Sveta.

    Levica je imela shod “čistega” okolja po celi Evropi. Študentje in dijaki, so bili po LJUBLJANSKIH parkih (namesto v šoli). Veliko jih je v roki držalo plastenke s pijačo. Počeli so prav to, proti komur so “štrajkali”.

    Prav proizvajalci pijač, so naredili največjo ekološko škodo. Kje je bila takrat “stroka”, ki je dovolila, da so steklene posode zamenjali s plastiko.

    Zaničujoče do ČISTE NARAVE, je pitje vode iz plastičnih steklenic. Vsaka država mora poskrbeti, da je po mestu dovolj PITNE vode iz VODOVODA. Ta naj nudi ljudem, da imajo dovolj brezplačne tekočine, ki nas obvaruje dehidracije.

    Nedavno sem bila na Hrvaškem in me je prijetno presenetilo, da niso prodajali pitne vode v plastenkah, ampak v steklenicah. Na žalost pa je bila v gostinskem lokalu cena te vode, kar visoka. Niso pa postregli kozarec vode iz pipe. Pač gledajo na zaslužek.

  2. Državna sekretarka z ministrstva za gospodarstvo je držala v rokah plastenko in ves čas govorila o steklenici. To je to! Znana tovarna izdeluje navojne zaporke, njena predstavnica pa govori o zamaških. Menda so tako opredelili slovenisti. Kronske in navojne zaporke so kovinske ali plastične, zamaški pa 98% plutovinasti. Ker “strokovnjaki” tako govorijo, zato je vse skupaj tako. Voda, tudi v kozarcu, za lokal ne more biti brezplačna. Jadransko morje pa znatno obogatijo s plastiko in še čem, tudi tam dopustujoči Slovenci. Prav jim je. Hrvatom in gostom! Kakor so dobili, tako bodo očitno tudi zgubili.

Dodaj odgovor za biljan Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime