Izza kulis Evropskega parlamenta: Jadranske igre brez meja, ki ne zanimajo nikogar, zakaj sta se sporekla Juncker in Tajani
POSLUŠAJ ČLANEK
Odšli bomo kar v sredo reči: arbitraža je v Evropskem parlamentu komajda vzbudila droben val nemira.
Slovenski in hrvaški poslanci so od komisije pričakovali opredelitev oziroma - potrditev. Da ima arbitraža »evropsko komponentno«, bi se po mnenju poslancev moralo udejanjati v uradni izjavi komisije.
Na koncu je podpredsednik Timmermans z zamudo na tiskovni konferenci povedal, da je mednarodno sodišče potrebno upoštevati ter da lahko EU državama »pomaga« pri implementaciji.
Informacijski pooblaščenci so tekli na naslednji sestanek, ekipa RTV je posnetek predvajala za dnevnik ob 19.00 in arbitraža je bila, vsaj v Strasbourgu, pozabljena.
Malta? Resno?!?
Rahel nemir, ki je nagovoril komajda koga v evropskih sobanah, pa je valoval ob neki drugi bolečini – rani evropskega nesorazmerja.
Dopoldne istega dne sta se v dvorani sporekla Juncker in Tajani, prvi besno zamahujoč z rokami, drugi pa v odgovor v italijanščini: »Bodite spoštljivi!«. V osnovi je šlo za to, da malteško predsedstvo Evropskega sveta nikogar ne zanima.
Malteški predsednik vlade Joseph Muscat je svoj govor recitiral tridesetim poslancem in nekaj desetim svetovalcem. Juncker, kasneje je bilo nagovorjeno, da tudi zaradi osebne izkušnje državne majhnosti - prihaja namreč iz Luksemburga, je besnel nad krivičnostjo in senzacionalizmom parlamenta.
Če bi na podiumu stal Macron ali Angela Merkel, bi se za njima vlekla množica z mikorfoni in kamerami. Malteški predsednik vlade – kako smo že rekli, da mu je ime – pač ne budi interesa in političnih apetitov.
Evropske institucije, ta impoznatni demokratični stroj, so ukorjene po meri nenehnega odločanja in razbiranja med »vrednimi« in »nevrednimi« temami – torej tistimi, ki so oblino medijsko pokrite in tistimi, ki zavejejo kot bežen politični veterc in so hipoma pozabljene.
Jadranske igre brez meja
Podobno občutje pozabljenosti je spremljalo arbitražo in nekatere druge teme v parlamentu prejšnji teden. Kaj se sploh dogaja? Ozemeljski spor nekje nad Istro, dve državi si podajate litre morja. Ena z obalo za dolžino maratona, druga, ki si mej itak pregovorno ne zna urediti. Pač nove igre brez meja na Jadranu.
Saj podobno je bilo z Italijo. Na tiskovni konferenci o begunski situaciji je gostila par novinarjev in poslancev, pripovedi o zlorabah migrantov in trgovini z belim blagom so odmevale kot že davno slišane tožbe.
Nenazadnje v to skupino obskurnih težav padajo vzhodne države, ki jedo zanič Nutello in Orban, ki je ugotovil, da Madžarom prodajajo slabše jogurte. Evropska komisija je vzhodnjakom povedala, da imajo multinacionalke pravico produkte prilagajati različnim trgom, Slovencem in Hrvatom pa je predočila, da je mednarodno sodišče "potrebno" upoštevati.
(Ne)pozorno
Ne obstaja sila, ki bi državi silila v upoštevanje sporazuma, v parlamentu pa smo vendarle čakali modrega komisarja, da nam zabrunda besede afirmacije. Ni torej jasno kaj bi radi. Pokroviteljski nauki ne pomirijo, niti na vzhodu, kaže, da niti v slovensko hrvaškem razmejevanju. Vseeno pa nas razjezi, kadar so teme manjših držav članic spregledane.
Evropske institucije, ta impoznatni demokratični stroj, so ukorjene po meri nenehnega odločanja in razbiranja med »vrednimi« in »nevrednimi« temami – torej tistimi, ki so oblino medijsko pokrite in tistimi, ki zavejejo kot bežen politični veterc in so hipoma pozabljene.
Temam se podeljuje mandat pomembnosti takole čez palec. Če si mogoče arbitraža v resnici ne zasluži izgubljenih besed, si jih morda zasluži italjanski zunanji minister, ki se mu v pristaniščih kopičijo tuje nevladne organizacije, ki hočejo »Obraniti Evropo«. Ali pa potrošniki prikrajšani za dobro Nutello in malteški predsednik vlade.
Kdo odloča o tem, kaj je vredno prisluha, ni povsem jasno. Za zdaj je očitno le, da frustracije na obronkih Evrope rastejo z občutkom, da evropske institucije niso pravične pri odmerjanju pozornosti.
Povezani članki
Zadnje objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" - padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" - padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.