Izumiteljica burkinija: Ne razumem francoskih vrednot. So morda to, da ženske silijo k nošnji bikinija?

Evropa na burkinije gleda kot na znamenje neuspele integracije muslimanskih migrantov. Vendar v Avstraliji, od koder ta kopalna oprema prihaja - leta 2004 ga je namreč izumila tam živeča libanonska migrantka Aheda Zanetti - nanj gledajo kot na del rešitve, piše Politico. 

"Avstralci so namreč mnenja, da gre za odlično rešitev," je za Politico pojasnila Zanettijeva, izumiteljica kopalne obleke, ki pokriva celotno žensko telo, razen dlani, stopal in obraza.

Francija: gre za posledico zasužnjevanja žensk

V Franciji je do sedaj že okoli trideset županov v svojih mestih prepovedalo uporabo burkinija na javnih kopališčih. Premier Manuel Valls je izjavil, da gre za simptom "zasužnjevanja žensk", ki ni v skladu s francoskimi vrednotami. Politiki proti burkiniju sta se Franciji kmalu pridružili še Nemčija in Avstrija.

Njihova reakcija je za iznajditeljico burkinija, ki je v Avstralijo prišla iz libanonskega Tripolija kot dveletna deklica leta 1969, popolnoma nerazumljiva.

"Burkini je bil kot čudež za muslimanske ženske ter dekleta. Dal jim je samozavest, da so postale aktivne. Sedaj Francozi pravijo, da to niso njihove vrednote. Ne razumem, kaj so potem francoske vrednote. Je francoska vrednota to, da silijo ženske k nošenju bikinija?" se sprašuje Zanettijeva.

Avstralija: zgodba burkinija je zgodba o enotnosti

Sydney je danes multikulturno mesto, kjer je kar četrtina petmilijonskega prebivalstva migrantov. Vendar je v preteklosti, tako kot mnoga evropska mesta z visokim deležem priseljencev, tudi to mesto doživljalo mnoge probleme.

V devetdesetih letih so bile, po seriji posilstev s strani libanonskih muslimanskih priseljencev,  razmere izjemno zaostrene. Libanonci so si namreč za tarče napadov izbrali najstniška dekleta, ki niso bile muslimanke.

Še hujše zaostritve so sledile 11. septembru 2001, vrhunec pa so dosegle leta 2005, ko so v mestu izbruhnili številni protesti. Te je sprožilo nasilno dejanje priseljencev iz  Bližnjega Vzhoda. Ti so namreč na sydneyjski plaži Cronulla, ki je priljubljena tako med muslimani kot belopoltimi Avstralci srednjega sloja, pretepli bele reševalce iz vode.

Kot odgovor na to se je vlada v kampanji Na istem valu (On the Same Wave) povezala z organizacijo Surf Life Saving Australia, ki so v svoje vrste sprejeli muslimanske reševalce na surfih.

Da bi v kampanjo privabili tudi muslimanske ženske, je organizacija stopila v stik z Ahedo Zanetti, da bi ta našla rešitev, ki bi muslimankam omogočala ustrezno zakritost in prosto gibanje v vodi. Tako je nastal burkini.

Hijood in burkini - za športe v vodi in izven nje

Aheda Zanetti je pred tem izumila še eno muslimansko oblačilo - hijood. Gre za mešanico hidžaba in kapuce (ang.: hood) in je narejen iz materiala, ki diha ter je namenjen muslimanskim športnicam.

Zanettijeva je navdih zanj dobila, ko je ena izmed njenih nečakinj imela težave pri igranju netballa, v Avstraliji izjemno popularnega športa, podobnega košarki. Pod ekipnim dresom je namreč nosila standardni hidžab. Ker jim na trgu ni uspelo najti ustreznega, športu prijaznega oblačila, se je Zanettijeva odločila, da ga bo izdelala sama.

Burkini je nastal na podoben način. V časopisu je prebrala članek o muslimanskih ženskah, ki plavajo v ohlapnih burkah, kzato se je odločila ustvariti oblačilo, ki ga bodo muslimanke lahko nosile in jih ne bo oviral v vodi.

Nato je burkini priredila za potrebe Surf Life Saving Australia, s tem da je oblačilu dodala bolj atletski kroj ter za organizacijo značilno rumeno in rdečo barvo. Tako je svojo uniformo dobila prva muslimanska reševalka iz vode, Mecca Laalaa, ki je z delom začela leta 2006. Medijska pozornost je naredila oblačilo zelo hitro slavno in priljubljeno.

Namen oblačila je bil več svobode in enakosti

Namen burkinija, pravi Zanettijeva, ni bil izražanje razlike med belimi in arabskimi Avstralci - namen je bil razliko zmanjšati.

"Ustvarila sem dizajn, ki se prilega avstralski kulturi. Odvzela sem tančico ter jo nadomestila s kapuco. Skromnost je še vedno prisotna, vendar sta oblika, stil ter slika tipične muslimanke neopazna, da bi se prilagodili avstralskemu načinu življenja. Zgleda kot katere koli druge kopalke, le bolj skromne," pravi oblikovalka.  Dodaja še, da je sama ob nošnji burkinija dobivala številne komplimente, nekateri pa so jo na plaži tudi zamenjali za olimpijsko tekmovalko.

Sama hijood in burkini vidi kot orodji, ki muslimankam pomagata, da se lahko udeležijo aktivnosti, iz katerih bi bile drugače izključene, oziroma v njih ne bi mogle polno sodelovati.

"Naredila sem jih, da bi muslimanske deklice prenehale izostajati pri urah plavanja ter športnih aktivnostih. Ničesar ni bilo na trgu, kar bi jim pomagalo."

Njeno podjetje Ahiida je od leta 2008 prodalo že več kot 700.000 burkinijev, okoli 40 odstotkov strank je bilo iz Evrope. Zanettijeva pravi, da jih mnogo niti ni muslimank.

"Uporablja jih denimo judovska skupnost, nosijo jih tudi mormoni. Za svoje kolegice jih je kupila budistična nuna. Videla sem, da jih nosijo ženske, ki imajo probleme s kožnim rakom ali samopodobo, da jih nosijo mame, ženske ki se počutijo neprijetno ob kazanju svoje kože. Ni važno, zakaj se odločajo zanj. Plaža je tu za vse, da uživamo na njej. Smo ženske. Nositi bi morale, kar hočemo, in početi kar nas je volja, kadarkoli si tega želimo."