Izsiljevanje deklet z zasebnimi posnetki dobilo razmah v konservativnejših družbah
POSLUŠAJ ČLANEK
Novinarska raziskava BBC-ja je pokazala, da je na tisoče mladih žensk v t.i. konservativnih družbah v severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu in južni Aziji (o)sramotenih ali izsilje(va)nih zaradi njihovih zasebnih fotografij, na katerih kažejo preveč svojega telesa.
Pametni telefoni in družabna omrežja so postala orodje v rokah izsiljevalcev, ki z grožnjami in objavljanjem fotografij povzročajo trk s tradicionalnimi predstavami o časti in sramu.
Leta 2009 je 18-letno egiptovsko dekle, Ghadeer Ahmed, svojemu fantu poslala video posnetek (ki si ga lahko ogledate pod prispevkom), na katerem je plesala v hiši ene svojih prijateljic. Na njem ni bilo ničesar pornografskega, nadeto pa je imela obleko, ki razkriva ramena in kolena.
Tri leta kasneje je njen takratni fant iz maščevanja zaradi prekinitve razmerja posnetek objavil na YouTubu. Ghadeer je zgrabila panika. Vedela je, da je vse skupaj - obleka, ples in fant - bilo povsem nesprejemljivo s strani njenih staršev, sosedov in družbe, v kateri se od ženske pričakuje, da svoje telo zaradi stremenja k skromnosti in dostojnosti, pokrije.
V letih po tem, ko se je Ghadeer posnela in video poslala takratnemu fantu, je sodelovala v arabski pomladi, snela hidžab in začela javno zagovarjati pravice žensk.
Po objavi prispevka je ogorčena, da jo je moški poskušal javno osramotiti, v akcijo stopila tudi pravno. Čeprav ji je uspelo doseči obsodbo zaradi obrekovanja, je video ostal na YouTubu, njo pa so na družbenih omrežjih zaradi posnetka začeli diskreditirati mnogi moški, piše BBC.
Zato se je odločila za nenavaden protiukrep. Leta 2014 je video objavila na svojem Facebook profilu in ob njem zapisala, da se nima česa sramovati.
Njen primer pa ni osamljen.
Preiskava BBC-ja je pokazala, da je na tisoče mladih - predvsem deklet in žensk, bilo deležnih groženj, izsiljevanj ali sramotenj z njihovimi fotografijami, ki naj bi vsaj malo namigovale na spolnost.
Ko te podobe pridobijo (napačni) moški, včasih s soglasjem (nekdanjih) deklet, včasih preko spolnega napada, so uporabljene za izsiljevanje denarja, siljenje žensk v pošiljanje bolj eksplicitnih slik ali kot prisilo k spolni zlorabi.
Odnos do golote je namreč v nekaterih družbah precej bolj resno obravnavan, kot v drugih.
"Zahod je druga kultura," pravi Inama al-Asha, psihologinja in aktivistka za pravice žensk v Amanu, v Jordaniji. "Naga slika lahko na Zahodu morda poniža samo dekle, V naši družbi pa lahko privede celo do smrti. Pa tudi če se dekletovo dekle ne konča fizično, se konča družbeno in profesionalno. Ljudje prekinejo stike z njo, ona pa konča preganjana in osamljena."
Zahra Sharabati, Jordanska odvetnica, je za BBC dejala, da je v zadnjih dveh ali treh letih obravnavala vsaj 50 primerov, ki s vključevali uporabo slik ali družbenih medijev, da bi osramotili ženske. A po njenem je v vsej Jordaniji številka precej višja, ne manj kot 1.000 primerov.
"Menim, da je bilo zaradi tega ubito več kot eno dekle," je dejala za BBC.
Indijski pravnik Pavan Duggal pa meni, da je v Indiji takih primerov vsak dan na tisoče, podobno je tudi v mnogih drugih državah, na primer v Savdski Arabiji, Združenih Arabskih Emiratih, Kuvajtu, Kataru in Bahrajnu.
Policist Louay Zreiqat pravi, da je palestinska policija obravnavala 502 kaznivih dejanj spletnega kriminala, od katerih so mnogi vključevali zlorabo zasebnih slik žensk.
Njegov rojak Kamal Mahmoud, ki vodi spletno stran proti izsiljevanju pa trdi, da vsako leto prejme več kot 1000 prošenj za pomoč ženskam po vsem arabskem svetu.
Seznam podobnih primerov nima konca, mnogi se končajo tudi s smrtjo ženske.
https://www.youtube.com/watch?v=DeSutoHhrGE
Pametni telefoni in družabna omrežja so postala orodje v rokah izsiljevalcev, ki z grožnjami in objavljanjem fotografij povzročajo trk s tradicionalnimi predstavami o časti in sramu.
Premalo zakrita je plesala, posnetek pa poslala fantu
Leta 2009 je 18-letno egiptovsko dekle, Ghadeer Ahmed, svojemu fantu poslala video posnetek (ki si ga lahko ogledate pod prispevkom), na katerem je plesala v hiši ene svojih prijateljic. Na njem ni bilo ničesar pornografskega, nadeto pa je imela obleko, ki razkriva ramena in kolena.
Tri leta kasneje je njen takratni fant iz maščevanja zaradi prekinitve razmerja posnetek objavil na YouTubu. Ghadeer je zgrabila panika. Vedela je, da je vse skupaj - obleka, ples in fant - bilo povsem nesprejemljivo s strani njenih staršev, sosedov in družbe, v kateri se od ženske pričakuje, da svoje telo zaradi stremenja k skromnosti in dostojnosti, pokrije.
Borka za pravice žensk
V letih po tem, ko se je Ghadeer posnela in video poslala takratnemu fantu, je sodelovala v arabski pomladi, snela hidžab in začela javno zagovarjati pravice žensk.
Po objavi prispevka je ogorčena, da jo je moški poskušal javno osramotiti, v akcijo stopila tudi pravno. Čeprav ji je uspelo doseči obsodbo zaradi obrekovanja, je video ostal na YouTubu, njo pa so na družbenih omrežjih zaradi posnetka začeli diskreditirati mnogi moški, piše BBC.
Zato se je odločila za nenavaden protiukrep. Leta 2014 je video objavila na svojem Facebook profilu in ob njem zapisala, da se nima česa sramovati.
Njen primer pa ni osamljen.
Vsak dan na tisoče podobni primerov
Preiskava BBC-ja je pokazala, da je na tisoče mladih - predvsem deklet in žensk, bilo deležnih groženj, izsiljevanj ali sramotenj z njihovimi fotografijami, ki naj bi vsaj malo namigovale na spolnost.
Ko te podobe pridobijo (napačni) moški, včasih s soglasjem (nekdanjih) deklet, včasih preko spolnega napada, so uporabljene za izsiljevanje denarja, siljenje žensk v pošiljanje bolj eksplicitnih slik ali kot prisilo k spolni zlorabi.
Odnos do golote je namreč v nekaterih družbah precej bolj resno obravnavan, kot v drugih.
"Zahod je druga kultura," pravi Inama al-Asha, psihologinja in aktivistka za pravice žensk v Amanu, v Jordaniji. "Naga slika lahko na Zahodu morda poniža samo dekle, V naši družbi pa lahko privede celo do smrti. Pa tudi če se dekletovo dekle ne konča fizično, se konča družbeno in profesionalno. Ljudje prekinejo stike z njo, ona pa konča preganjana in osamljena."
Zahra Sharabati, Jordanska odvetnica, je za BBC dejala, da je v zadnjih dveh ali treh letih obravnavala vsaj 50 primerov, ki s vključevali uporabo slik ali družbenih medijev, da bi osramotili ženske. A po njenem je v vsej Jordaniji številka precej višja, ne manj kot 1.000 primerov.
"Menim, da je bilo zaradi tega ubito več kot eno dekle," je dejala za BBC.
Indijski pravnik Pavan Duggal pa meni, da je v Indiji takih primerov vsak dan na tisoče, podobno je tudi v mnogih drugih državah, na primer v Savdski Arabiji, Združenih Arabskih Emiratih, Kuvajtu, Kataru in Bahrajnu.
Policist Louay Zreiqat pravi, da je palestinska policija obravnavala 502 kaznivih dejanj spletnega kriminala, od katerih so mnogi vključevali zlorabo zasebnih slik žensk.
Njegov rojak Kamal Mahmoud, ki vodi spletno stran proti izsiljevanju pa trdi, da vsako leto prejme več kot 1000 prošenj za pomoč ženskam po vsem arabskem svetu.
Seznam podobnih primerov nima konca, mnogi se končajo tudi s smrtjo ženske.
Zdi se, da pametni telefoni in družbeni mediji spodkopavajo tudi tradicionalne oblasti in družbe, ki zlorabljajo podobe žensk.
V teh državah že potekajo kampanje za izobraževanje deklet o nevarnosti izmenjave fotografij na spletu.
Na eni strani je to pomemben ukrep za zaščito žensk, hkrati pa odraža tudi spoznanje, da ima tehnologija moč spremeniti vzorce obnašanja in način razmišljanja - ki odpira novo fronto bitke o tem, kaj ženske lahko in česa ne morejo oz. ne smejo storiti s svojim telesom.
V teh državah že potekajo kampanje za izobraževanje deklet o nevarnosti izmenjave fotografij na spletu.
Na eni strani je to pomemben ukrep za zaščito žensk, hkrati pa odraža tudi spoznanje, da ima tehnologija moč spremeniti vzorce obnašanja in način razmišljanja - ki odpira novo fronto bitke o tem, kaj ženske lahko in česa ne morejo oz. ne smejo storiti s svojim telesom.
https://www.youtube.com/watch?v=DeSutoHhrGE
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.