Reforma schengna do novega leta, Bruslju grozi teroristični napad

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve

Zaradi nedavnih terorističnih napadov v Franciji so včeraj v Bruslju na izrednem sestanku razpravljali notranji in pravosodni ministri držav članic EU. Dogovorili so se za vrsto ukrepov za poostren nadzor na zunanjih mejah Unije in enotni register letalskih potnikov.

O ukinitvi prostega gibanja na območju 26-ih držav, članic schengenskega območja, tokrat ni bilo govora.

Slovenijo sta v Bruslju zastopala Vesna Györkös Žnidar in Goran Klemenčič.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je ves čas pozival k nujnosti čim prejšnjega ukrepanja in takojšnjega sprejetja ukrepov, skupaj z reformo schengenskega območja.

Dogovorili so se, da bo načrt za reformo schengna pripravljena do konca leta. Občasne kontrole naj bi zamenjale ostre kontrole identifikacije vseh potnikov, ki jih bodo primerjali s podatki v skupni elektronski bazi. Sistematični in obvezni pregledih vseh potnikov naj bi postali stalnica. Z njo naj bi med drugim zagotovili enotne in natančne podatke o vseh, ki odhajajo na bojišče v Sirijo in se nato vračajo v Evropo. Evropol bo takšen evropski protiteroristični center oblikoval 1. januarja prihodnje leto.

“Evropa brez notranjih meja je mogoča le, če so zunanje meje pod nadzorom,” je po sestanku povedala avstrijski ministrica za notranje zadeve, Johanna Mikl-Leitner.

Ministri so si bili tudi enotni, da je potrebno varnost v zračnem prometu zagotoviti z enotnim sistemom in sistematičnim zbiranjem in shranjevanjem podatkov o potnikih, kar je bilo sicer v Evropskem parlamentu pred leti zavrnjeno zaradi varstva osebnih podatkov. Uradniki na mejah tako ne bi več samo preučili potnih listov, ampak jih bodo tudi primerjali s skupnimi bazami.

Razprave o prepustnosti schengenskega območja so bile sprožene predvsem zaradi dejstva, da naj bi nekateri pariški napadalci prišli iz Belgije, domnevni idejni vodja napadov Abdelhamid Abaaoud pa naj bi se po nekaterih podatkih vrnil iz bojev IS v Siriji.

Gašenje požara
Ministri EU so bili na včerajšnjem izrednem sestanku enotni kot že dolgo ne. Očitno je pariški pokol predramil tudi tiste države, ki so si do sedaj zatiskale oči pred varnostnimi grožnjami, ki jih predstavlja neomejen dotok priseljencev.

Kot vedno, je tudi tokrat moralo priti do večjega šoka, da se je EU prebudila. Trenutno vse skupaj izgleda kot gašenje požara zaradi strahu državljanov Evropske unije. Morda pa bo ravno teroristična grožnja bolj povezala države članice EU.

Če se bo sistem enotnega nadzora dejansko uresničil v praksi in ga bodo države članice dosledno izvajale, bomo videli po novem letu.

V Belgiji razglasili najvišjo stopnjo teroristične nevarnosti

V Belgiji “neposredna grožnja” terorističnega napada

Belgijske oblasti so zaradi “takojšnje in resne ogroženosti” razglasile najvišjo stopnjo teroristične nevarnosti v Bruslju.

Metro sistem in drugi podzemni vlaki bodo zaprti vsaj do nedelje, ljudem pa je svetovano, da se izogibajo množicam, vključno nakupovalnim centrom in koncertom.

Bruselj je v središču raziskave ozadij pariškega terorističnega napada, ki je bil po mnogih informacijah organiziran prav iz belgijske prestolnice.

KAJ JE SCHENGENSKI SPORAZUM?
Gre za dogovor po ukinitvi mejnih kontrol na notranjih mejah med državami podpisnicami. Sporazum vključuje tudi nadzor in način prestopanja na zunanjih mejah območja. Podpisan je bil leta 1985 v luksemburškem mestecu Schengen.

KATERE DRŽAVE SO ZNOTRAJ SCHENGENSKEGA OBMOČJA?
Večinoma gre za države članice Evropske unije, pridružene so tudi Islandija, Norveška in Švica. Od držav članic EU sta izven schengenskega območja Irska ter Združeno kraljestvo. Države podpisnice, ki sporazuma še ne izvajajo so Bolgarija. Ciper, Hrvaška in Romunija.

GLAVNI VZROK POBUD PO REFORMI SCHENGNA
Napovedani dolgotrajni migrantski val in teroristične grožnje.

Komentiraj