Izraelsko-palestinski konflikt podžiga strasti tudi drugod po svetu in posega v šport, odnose med mladimi …

Foto: pixabay.com

Konflikt med Izraelom in Palestino iz vojaškega spopada v Sveti deželi znova vse bolj postaja svetovni družbeno-političen konflikt na relaciji med levico in desnico, pa tudi med muslimanskim svetom in Zahodno civilizacijo.

Izrael in Hamas (ter Islamski džihad) so sicer v četrtek zvečer sklenili premirje, katerega je neuradno predlagal Egipt. Premirje je obojestransko in brezpogojno. 

Se je pa v minulih enajstih dneh eskalacija konflikta aktivno prenašala tudi v povsem druga okolja in se intenzivirala tudi med prebivalstvom, ki je sicer daleč od osnovnega konflikta ter z njim praktično nima nobene zveze.

Judovska država Izrael je v stalnem konfliktu s svojimi sosedi (oz. sosedi z njo) že od same ustanovitve leta 1948, od takrat je za svoj obstoj morala zmagati v treh vojnah, spopadi s palestinskimi skrajneži pa so skoraj stalnica.

V času hladne vojne se je ta konflikt razvil v enega tipičnih proksi konfliktov. ZDA so podpirale Izrael, Sovjetska zveza pa Arabce. Po koncu hladne vojne so se z razpadom Sovjetske zveze te razlike nekoliko zabrisale, a se zdaj znova rišejo na novi ideološki liniji. Svetovna levica je v povezavi z islamskimi skupinami zavzela politiko podpore Palestincem, medtem ko konservativnejši pol bolj odkrito podpira Izrael.

Politično motivirana eskalacija, ki ustreza tako izraelskim kot palestinskim politikom

Vzroke za tokratno eskalacijo na terenu lahko iščemo v kombinaciji različnih faktorjev. Obeležitev obletnice ustanovitve države Izrael je sovpadla z zaključkom muslimanskega meseca ramadana, svoje je dodala še epidemija z omejevalnimi ukrepi in verjetno najpomembnejše, politični interesi v sami regiji.

Oboroženi spopadi ustrezajo tako oblastem v Izraelu kot tudi palestinski vladi. Izrael se že dve leti sooča s politično krizo, 23. marca so potekale že četrte volitve v zadnjih dveh letih. Politična slika pa tudi po teh ni kaj manj zapletena. Premier Benjamin Netanjahu, ki je izraelski premier z najdaljšim stažem, namreč ne uspe sestaviti večinske koalicije, s sestavljanjem koalicije pa imajo težave tudi njegovi tekmeci, zaradi česar je država že trikrat pristala na novih volitvah.

Netanjahu se hkrati sooča tudi z obtožbami korupcije. Položaj predsednika vlade je zanj ključen, saj na tem mestu uživa imuniteto, v nasprotnem primeru pa bi se znašel pred sodiščem. V začetku maja se je Netanjahuju iztekel rok, do katerega bi moral po volitvah sestaviti vlado. Priložnost je zato dobil Yair Lapid, vodja levosredinske stranke Za prihodnost. A v primeru izrednih razmer, kakršne so nastopile, je izraelska politika stopila skupaj in podprla aktualno operativno vlado, ki je do sestave nove koalicije še vedno v rokah Netanjahuja.

Konflikt pa paradoksalno ustreza tudi palestinskim oblastem na Zahodnem bregu, kjer vlada zmernejši Fatah pod vodstvom palestinskega predsednika Mahmuta Abasa. Na Zahodnem bregu bi namreč že morali razpisati volitve, a Abas se boji, da bi tudi na Zahodnem bregu na volitvah prevladal skrajnejši Hamas, ki vlada v Gazi. Konflikt je tako priročen razlog za preložitev volitev. Morebitna zmaga Hamasa na Zahodnem bregu pa prav tako ne bi bila po godu Izraelu, saj je radikalna politika Hamasa utemeljena na želji uničenja Izraela.

Širitev konflikta na družbe po vsem svetu

A za razliko od preteklih spopadov med Izraelom in Hamasom v Gazi se konflikt prenaša tudi v okolja, kjer ga do sedaj nismo bili posebej vajeni. Proteste, pogosto tudi izrazito proti-semitsko usmerjene, lahko spremljamo tudi po Evropi in ZDA. Posebej izraziti in občasno tudi nasilni so na območjih, kjer se je v zadnjih letih in desetletjih naselilo večje število muslimanskih priseljencev in območjih, kjer je izrazito močna politična levica.

Protesti v podporo Palestincem se tako niso začeli le na ulicah arabskih držav, ampak tudi v ZDA in Evropi. V Los Angelesu so tako protestniki vzklikali »Naj živi intifada [krvava palestinska vstaja proti Izraelcem, ki je potekala med leti 1987 in 1991 ter 2000 in 2005]« in »Osvobodite Palestino«, slogan, ki se običajno nanaša na osvoboditev celotne Palestine izpod Izraelske države oz. razpustitev le te.

V Franciji so oblasti v strahu pred antisemitskim nasiljem protestnike razgnale z vodnim topom in solzivcem, več tisoč protestnikov se je zbralo tudi v Madridu, Londonu, Berlinu ter v manjšem številu tudi v drugih nemških mestih. Na drugi strani smo lahko, predvsem s strani konservativnejše usmerjenih vlad, videli simbolično podporo Izraelu z izobešenjem izraelske zastave na vladnih poslopjih, kar so denimo storile Slovenija, Češka, Avstrija in nekatere nemške zvezne dežele.

Mediji izrazito zavzemajo stališča v tem sporu

Na veliko politično motiviranost kaže tudi poročanje medijev z omenjenih dogodkov. Kljub aretacijam in vzklikanju antisemitskih gesel je večina medijev o protestih poročala kot o »mirnih, z odličnim vzdušjem za več miru v Palestini.«

Podobno se te dni dogaja tudi pri nas, kjer je odgovorna urednica informativnega programa RTV Slovenija Manica Janežič Ambrožič preprečila objavo intervjuja z izraelskim veleposlanikom v oddaji Odmevi, na kar je z javnim pismom opozoril novinar Nejc Krevs, ki je intervju pripravil. Ambrožičeva sicer zagotavlja, da bo v prihodnje celoten intervju, skupaj z intervjujem palestinskega predstavnika, objavljen na tretjem programu Televizije Slovenija. Ambrožičeva naj bi po poročanju Siola spodbudila tudi zbiranje podpisov v njeno podporo, kar pa sicer v informativnem programu RTV Slovenija zanikajo.

Razdvajanja vse večja tudi med ljudmi

Nogometaš Manchester utd je imel v resnici v rokah palestinsko zastavo, izraelski nogometaš pa je naredil fotomontažo in se mu zahvalil za podporo

Konflikt pa se širi tudi v druge družbene sfere, denimo v šport. Nedavno je po zadnji prvenstveni tekmi v angleški ligi nogometaš Paul Pogba poziral s Palestinsko zastavo. Izraelski nogometaš Eran Zahavi je fotografijo predelal tako, da je palestinska zastava zamenjana za izraelsko, kar je objavil z zahvalo za podporo. Dogodek je požel obilo zgražanja na socialnih omrežjih.

Konflikt pa poglablja že tako precejšnjo delitev med muslimanskim in preostalim prebivalstvom evropskih dežel. Muslimanski otroci naj bi od sošolcev tako ponekod že zahtevali izražanje podpore Palestini, sicer pa grozijo z nasiljem. Na takšno dogajanje opozarja uporabnica Twitterja Katarina Koprivc. Incident naj bi se zgodil njeni nečakinji.

Obramba je eno, zloraba za druge namene pa nekaj povsem drugega

Čeprav je dejstvo, da v prvi vrsti Hamas napada izraelsko civilno prebivalstvo, na kar tamkajšnja vlada odgovarja z različnimi povračilnimi ukrepi, ki povzročajo tudi civilne žrtve, je situacija bolj komplicirana, kot bi marsikdo rad prikazal. Nikakor ne gre za črno-bel konflikt, čeprav je dejstvo, da je Izrael najbolj demokratična država v regiji, ki spoštuje tudi pravice Arabcev na svojem ozemlju. Teh je tam približno petina.

Prav tako se problem ne more rešiti, dokler palestinska oblast (Hamas) ne pristaja na nobeno drugo rešitev kot konec izraelske države, kar pa sponzorirajo tudi nekatere države v regiji, ki jih zalagajo z orožjem. A vojna je umazana za obe strani, zato je tudi slepa podpora Izraelu morda nekoliko nepremišljeno dejanje, če ne poznamo vsega ozadja in interesov. Seveda pa ima demokratična država tudi pravico, da se brani in zaščiti svoje prebivalce. Na kakšen način in kaj drugega, manj legitimnega, še počnejo poleg tega, pa je vprašanje za kdaj drugič.

Predvsem pa je žalostno, da bedo in trpljenje ljudi v Palestini nekateri zlorabljajo za povsem svoje politične cilje v državah, ki z dogajanjem nimajo ničesar skupnega. Znova se tudi kaže slaba kompatibilnost kulture priseljencev in evropske kulture, na kar v intervjuju za Domovino opozarja tudi Tomaž Štih.

7 komentarjev

  1. Spoštovani Peter

    Stvari je potrebno pogledati širše, v kontekstu dogajanja zahodne civilizacije (njene razgradnje).
    Vsi napori, da bi zrušili zahodno civilizacijo se bijejo v temeljih, to je v koreninah (stebrih) , na katerih je ta civilizacija zgrajena. Eden od temeljev je tudi Judovstvo, ki ga je potrebno izkoreniniti, tako kot to počnejo s krščanstvom, grško mislijo in rimskim pravom. Šele, ko bodo padli vsi štirje, bo čas za novo družbo, ki pa bo ostala brez temeljev, vsi priti vsem,…
    Zanimivo je opazovati, da je želja po redefiniciji družbe globlja, kot recimo pripadnost veri, naciji. Veliko Židov vplivnih je na strani Palestincev, kot je veliko Kristjanov na strani progresivnih,…To že konkretno kaže trend odtujevanja od lastnih korenin pri pridobivanju kritičen mase množic.

  2. Bati se je, da se bo tudi Evropa počasi spremenila.

    Še je čas, da Bruselj zavzame stališče, da se vsaka država lahko BRANI.
    To pomeni, da brani ozemlje in njene prebivalce. To naj velja tako za Izrael, Madžarsko, Poljsko, kot za Nemčijo, Francijo, Belgijo……

    Vojaški in TERORISTIČNI NAPADI, bi morali biti nedopustni. Izvajalce le teh pa ne bi smeli “skrivati”, ampak jih STROGO KAZNOVATI !

    Prišleki so dolžni sprejeti zakonodajo gostiteljice. Če se s politiko te države ne strinjajo, lahko gredo v drugo državo, kjer imajo njim podobno kulturo in politiko.
    Zgleda, da se PRIŠLEKI niso sposobni, ali pa se nočejo integrirati.

    Bruselj bo naredil velikansko napako, če bo zahteval, da bomo morali staroselci na Evropskih tleh opustiti vse vrednote naših pradedov.

    Vsaka država naj bo na svojem ozemlju suverena. Kdor jo napade je AGRESOR.

  3. Za razliko od urednice informativnega programa državne TV Slovenija Manice Janežič Ambrožič, ki je cenzorsko in skrajno nedemokratično onemogočila takojšnjo objavo aktualnega Krevsovega intervjuja z izraelskim veleposlanikom v kateri od najbolj gledanih informativnih oddaj TVS, so na hrvaški televiziji povabili izraelskega veleposlanika v elitni tv-pogovor “1 na 1” Romana Bolkovića ter mu omogočili celo uro elitnega časa za uradne odzive in prepričljiva pojasnila na vsa aktualna, tudi zelo neprijetna vprašanja novinarsko izkušenega, zrelega in profesionalnega spraševalca.
    Dejstvo je, da javni zavod RTVS v vseh informativnih programih aktivistično in celo izrazito agit-propovsko podpira ter celo propagira proti-judovski in proti-izraelski arabski oz. palestinski terorizem, s čemer se v bistvu s svojo uredniško in novinarsko prakso javno postavlja tudi proti veljavni uradni politiki Evropske komisije, Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, ki so uradno razglasili palestinsko organizacijo Hamas za izrazito teroristično.
    Celo izvrstna profesionalna vojna dopisnica TVS z Bližnjega vzhoda je večkrat poudarila, da “teroristični skrajneži” Hamasa izvajajo množične raketne napade na Izrael iz zaledja civilnih naselij in bivališč, celo šol in bolnišnic, kar pomeni, da ne-humano in v nasprotju z vojaško etiko uporabljajo oz. zlorabljajo palestinske civiliste za svoj ščit.
    Kot je večkrat poudarila zaupanja vredna dopisnica RTVS z Bližnjega vzhoda, je civilno prebivalstvo Palestine v vsakdanji resničnosti brezizhodno izpostavljeno dvema nasprotujočima si “mlinskima kamnoma” brezdušnega nasilja: terorizmu skrajnežev Hamasa, indoktriniranega in oboroževanega s strani Irana, ter državnemu terorizmu Izraela, ki v samoobrambi lastnega civilnega prebivalstva in ozemlja dostikrat nesorazmerno močno in premalo selektivno udari po terorističnih nasprotnikih, diverzantsko razpršenih in skritih med palestinskim civilnim prebivalstvom.
    Vsekakor tudi za vojno med Izraelom in arabskimi teroristi (ki obstoja judovske države za nobeno ceno in na noben način niso pripravljeni sprejeti in priznati) velja, da je vselej bila in bo njena prva žrtev – Resnica.
    Zaradi tega je vsako prehitro navdušenje in glasno navijaštvo v prid ene ali druge strani v sporu med arabskimi teroristi in Izraelom nekonstruktivno in jalovo. V tej smeri je bilo mogoče razumeti tudi včerajšnji razumno distancirani komentar poznavalca, profesorja Prebiliča s FDV, v Odmevih, ki s svojim distanciranim in dolgoročno uravnoteženim analitičnim pristopom nikakor ni sledil iz vprašanj dobro zaznavnim eno-stranskim intencijam spraševalke Tanje Starič in njene vrhovne polit-komisarke MJA.

  4. Izrael je podoba v ogledalu, v kateri bi se morala videti Evropa. Toda Evropa ima znotraj peto kolono in je neprimerno bolj ranljiva kot Izrael, čeprav je neprimerno večja!!!
    Torej, če se ne bo začela reševati, je njena podoba: neprestano v vojni- notranji vojni, popolnoma jasna.
    O tem se morajo odslej pogovarjati ob naslednjih predsedovanjih (ne le slovenskem!) pod točko 1.
    To je tudi odgovor ali bo ostala cela ali se bo delila na tiste, ki se želijo potujčiti, sprejeti drugo pravo, drugo kulturo, mir ali nonstop vojno… oz. tiste države, ki te vojne nočejo.

  5. Od te histerije se je potrebno ograditi, udeležence neredov v Ljubljani procesirati in to finančno. To najbolj boli.
    Če so sodelovali tujci, migranti, pa jim pokazati pot domov – za vedno. Naj revolucijo vzganjajo v svojih deželah in je naj ne uvažajo v EU.

Komentiraj