Izpoved slovenskega vojaka z južne meje: "Ne nas imeti za norce."

V obdobju od 1. januarja do 31. avgusta 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 9.801 (5.912) ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 65,8 odstotkov.

V letošnjih prvih osmih mesecih so bili najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Alžirije in Afganistana. Največ ilegalnih prehodov so obravnavale PU Koper (dobro tretjino), PU Novo mesto (27 odstotkov) in PU Ljubljana (20 odstotkov).

Mednarodni okvir

Po podatkih grškega ministrstva za zaščito državljanov je na otokih v Egejskem morju trenutno več kot 29.000 migrantov, kar je rekordno število po marcu 2016, ko sta EU in Turčija sklenili dogovor o migrantih. Še aprila letos je bilo na grških otokih 14.000 migrantov, v zadnjih dveh mesecih pa se je migrantski tok iz Turčije v Grčijo okrepil.

V Evropski uniji čaka na azil več kot 900 tisoč muslimanskih migrantov, ki si želijo evropske socialne varnosti. V Nemčiji se zdaj nahaja 396 tisoč prosilcev za azil.

Sodelovanje Slovenske vojske

Slovenska vojska je v pomoč policiji pri varovanju državne meje dodatno napotila 35 pripadnikov julija letos. Napoteni pripadniki so okrepili nadzor na širšem območju Policijske uprave Koper. Pri delu uporabljajo večino sredstev, ki jih ima vojska v svoji uporabi, od opreme za opazovanje do oklepnih vozil. Oziroma vsaj tako je bilo napovedano. Resnica o varovanju meje pa je drugačna.

Na Domovini smo se pogovarjali z virom znotraj Slovenske vojske, ki je vključen v proces varovanja južne meje. "Glede vozil je dejstvo, da se vojska pripelje v svojih vozilih do svoje postojanke, potem pa okoli meje nadaljuje pot s policijskimi vozili, ki niso optimalno prilagojeni za delo. Vendar največja neumnost pa je stvar okoli pooblastil, ki jih imamo na meji in kako to prikazujemo. Vojakom na meji so bila podeljena navodila, da zaradi omejitev s pooblastili ne smemo osebam, ki ilegalno prestopajo mejo, reči ničesar in narediti ničesar. Vsaj tako potem piše v poročilih - oseba se, ko zagleda slovenskega vojaka, sama od sebe uleže na tla in počaka na policista, da jo aretira. V resnici pa seveda stvar poteka drugače." Iz pripovedovanja našega vira je očitno, da je življenjska situacija pri ustavljanju ilegalnih prehodov meja drugačna in zdravorazumsko pričakovana. Vojska in policija se tako skupaj trudita zaustaviti prehode - tako z ustnimi ukazi kot drugimi legalnimi sredstvi, ki jih ima policija.

Nadalje je naš vir opisal številne zgodbe policistov z južne meje, ki se spopadajo z določenimi indici korupcije, saj so velikokrat pozicionirani na točkah, ki z varnostnega vidika nimajo smisla. Medtem, ko se straže ne postavi na mesta, kjer je znano, da se dogajajo prehodi meje. Tako je dejal: "Dva vojaka strmita osem ur v kos meje, kjer imamo bodečo žico, omejeno možnost prehoda itd. Ograja se pa konča nekaj sto metrov nižje ob meji. Tam pa ni nikogar in večkrat potem slišimo, da na tisti točki prihaja od prehodov."

Sodelovanje s policisti je drugače naš vir opisal kot zelo dobro. "Slovenska vojska in policija sta ne glede na delovne pogoje itd. odlični pri izvajanju nalog. Težave se kopičijo drugje, bližje Ljubljani. Občasno se človeku zazdi, da nas imajo naši šefi preprosto za norce."

Naš vir pa je opozoril tudi na trend organiziranih ilegalnih prehodov meje, ki postaja zelo zaskrbljujoč za varuhe naše meje. "Tako smo bili zadnjič priča, da se je ponovno prijelo osebo, ki je že petnajstič ilegalno prečkala mejo. Prijeti je policistom v obraz povedal, da je njim to kot igra lopov in žandarjev. Če jih ujamejo, prav, in če jih ne, toliko bolje." Operativci na meji tudi poročajo o tem, da obstaja vedno več sumov, da prehajanja meje vedno bolj pogosto organizirajo drugim migrantov kar ilegalni migranti, ki se nahajajo nekje v Sloveniji, celo iz azilnega centra v Ljubljani.